Namesto argumentov psihološki pritisk

Poslanci bodo po vetu državnega sveta danes ponovno pretresali novelo zakona o kazenskem postopku. Ali ga bodo tudi sprejeli, je velika uganka. Prvič je za zakon glasovalo 32 poslancev, po vetu ga mora podpreti najmanj 46. Enotnega pogleda na zakon, ki doživlja 14. spremembo in med drugim ukinja sodno preiskavo, ni ne med politiki in ne med pravnimi strokovnjaki.

PORTOROŽ > Kot je konec prejšnjega tedna na dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu povedal Zlatko Dežman, višji sodnik in izredni profesor na mariborski pravni fakulteti, je bilo v zakonu o kazenskem postopku (ZKP) v 13 novelah spremenjenih, dopolnjenih ali dodanih kar 482 členov, zadnja novela pa predvideva še 124 sprememb. Vrsto sprememb so narekovale ustavne odločbe.

Postopek je po Dežmanovih besedah postal diferenciran in kompleksen, psihološki pritisk, ki prevladuje v sporazumih o priznanju krivde, pa vse bolj nadomešča argumentacijo. “Ni je države, ki bi bila zadovoljna s svojim kazenskim postopkom in bi lahko bila vzor. Ni nobenega modela, po katerem bi se izoblikoval kazenski postopek.” Iluzije se, kot pravi Dežman, usmerjajo v tožilsko preiskavo, za sodstvo pa je pomembno, da je sodba pravilna in sprejeta v razumnem roku. Temeljna funkcija kazenskega postopka je namreč zanesljivo ločevanje krivih od nedolžnih. “Obdolženec v kazenskem postopku je v sporu z državo, ki ima razkošno opremljen aparat za odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj. Zato je a priori bistveno šibkejša stranka,” opozarja Dežman.

Odvetnik Mitja Jelenič Novak je povedal, da je debata, ali je treba sodno preiskavo odpraviti, stara toliko kot slovenski ZKP. Priznal je, da je imel včasih drugačno mnenje kot zdaj, saj preiskava že dolgo ni več tajna in vključuje tudi aktivnost strank. “S stališča obdolžencev in odvetnikov, pa tudi tožilcev, je pomembno, da zaslišanje poteka v prijaznem okolju pisarne preiskovalnega sodnika, ne pa v inkvizitornem prostoru policijske postaje.” Čisti adversarni sistem seveda ne pozna preiskovalnega sodnika in temelji na aktivnosti strank ter predpostavki, da imata obramba in tožilstvo enake možnosti zbiranja in zavarovanja dokazov. Številne preiskovalne možnosti, ki so za policijo in tožilstvo samoumevne, pa obrambi niso na voljo. “Popolnoma jasno je, da bo novela prizadela socialno šibkejše,” meni Jelenič Novak. In dodaja, da lahko imamo adversaren postopek tudi s sodno preiskavo.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je povedal, da je pravosodnemu ministru glede novele ZKP namignil, naj zaradi določenih pozitivnih sprememb vendarle opustijo tiste, ki so tako zelo sporne. Glede kontradiktornosti pa je dejal, da je ta vzpostavljena s storitvijo kaznivega dejanja, ne pa šele takrat, ko “vstopi” država. “Iluzorno je pričakovati, da bo imel odvetnik povsem enake možnosti kot država, ki skuša spet vzpostaviti ravnovesje.”

Po mnenju vrhovnega tožilca Hinka Jenulla bi dosegli veliko več, če bi se vsaj toliko ukvarjali z izvedbo kot se z modelom kazenskega postopka. Opozoril je na nelogično razpisovanje obravnav, ki bi jih morala sodišča v določenih primerih razpisovati vsak dan, pa tudi na to, da tožilci še vedno prepogosto zastopajo obtožnice, ki niso njihove. Oboje po njegovem pomeni izgubo časa. Razprava o noveli ZKP pa ni le razprava o modelu: “Gre za neoliberalni koncept, po katerem naj vsak poskrbi zase.” Prepustiti strankam, naj same zbirajo dokaze, pa je odmik od materialne resnice.

SILVA KRIŽMAN

---