Plačilu dolga se ni mogoče izmuzniti

Kljub ugotovitvi informacijske pooblaščenke, da je slovenska odvetniška družba za izterjavo domnevno neplačanih parkirnin na Hrvaškem nezakonito pridobivala osebne podatke lastnikov vozil, je treba parkirnine oziroma dolgove, ki so nastali, plačati.

Neplačano parkirnino imajo upniki pravico izterjati, vprašanje 
pa je, ali do osebnih podatkov pridejo zakonito. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Neplačano parkirnino imajo upniki pravico izterjati, vprašanje pa je, ali do osebnih podatkov pridejo zakonito. Foto: Tomaž Primožič/Fpa

LJUBLJANA >Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je julija lani sprožila inšpekcijski postopek zaradi domnevno neupravičenega pridobivanja osebnih podatkov za potrebe izterjav glob in neplačanih parkirnin, ki jih je prejelo več slovenskih državljanov. Včeraj je inšpekcijski nadzor zaključila.

Podatki na zalogo

Kot je ugotovila, je slovenska odvetniška družba osebne podatke lastnikov motornih vozil pridobivala za družbo Euro Parking Collection (EPC). A ker je slednja potem sama izterjevala dolgove (npr. pošiljala opomine) in tega ni počela prek slovenske odvetniške družbe, niso bili izpolnjeni pogoji za pridobivanje osebnih podatkov na podlagi zakona o odvetništvu, je ugotovila informacijska pooblaščenka.

“Obravnavana odvetniška družba, ki podatkov ne potrebuje za opravljanje odvetniškega zastopanja, do podatkov ni upravičena,” je opozorila pooblaščenka. Ta odvetniška družba je imela sicer sklenjen ustni dogovor, da bo posamezna dejanja izterjave terjatev po potrebi eventualno opravila kasneje (na podlagi naročila druge družbe Contractum), vendar pa je šlo v tem primeru po oceni pooblaščenke za zbiranje osebnih podatkov “na zalogo”, kar je v nasprotju z zakonom.

Odvetnik namreč lahko osebne podatke od zakonsko določenih upravljalcev pridobiva le, ko jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. “Ne sme pa te pravice uporabiti na način, da za stranko izključno pridobiva osebne podatke na zalogo, ne da bi imel pri tem že v času pridobivanja podatkov namen (in naročilo) opraviti konkretno dejanje odvetniškega zastopanja, za katero potrebuje podatke,” je poudarila Prelesnikova.

“To pomeni namreč pridobivanje osebnih podatkov na zalogo in po nepotrebnem najmanj za vse tiste primere, ko do nadaljnjega zastopanja s strani odvetnika sploh ne bo prišlo, ker bodo na primer upniki dolgove poravnali,” je pojasnila.

Pooblaščenka ne more pomagati

Pooblaščenka je sicer opozorila, da inšpekcijski postopek, ki ga je vodila, nima nobenega vpliva na obstoj dolgov zaradi neplačila parkirnin. Prav tako ne more nuditi pomoči v pravnih postopkih izterjave, ampak naj si jo posamezniki poiščejo sami, je poudarila.

“Posamezniki, kljub morebitnemu nezakonitemu pridobivanju njihovih osebnih podatkov, niso odvezani plačila dolga. Dejstvo namreč je, da upniki iz tujine (zakonito) razpolagajo s podatkom o registrski številki vozila, ki jim kadarkoli omogoča ugotavljanje identitete domnevnega dolžnika na zakonite načine,” je pojasnila Prelesnikova.

Še posebej je izpostavila, da v primerih, ko so posamezniki prejeli pozive oziroma opomine za plačilo terjatev zaradi parkiranja v tujini od slovenske odvetniške družbe, potem najverjetneje ne gre za sum nezakonite obdelave osebnih podatkov, ampak so bili podatki najverjetneje pridobljeni v skladu z zakonom. Le če so jih prejeli izključno od tuje družbe (EPC ali Contractum) in brez predhodnega opomina slovenskega odvetnika, gre potem zelo verjetno za primer nezakonite obdelave osebnih podatkov, je pojasnila. Odločitev pooblaščenke sicer še ni pravnomočna, omenjena odvetniška družba pa lahko sproži ustavni spor.

STA


Najbolj brano