Pred ordinacijo po novem le še pol ure?

Poleg napotnic nujno, hitro in redno, bi zdravnik paciente lahko k specialistu pošiljal tudi z napotnico “zelo hitro”. Nova stopnja nujnosti je ena bolj izpostavljenih novosti v zakonu o pacientovih pravicah. Ta zakon bo, ko ga bo potrdil državni zbor, nekoliko predrugačil pravice in dolžnosti, ki jih imamo kot pacienti.

Fotografija je simbolična. Foto: Leo Caharija
Fotografija je simbolična. Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA > Stopnja nujnosti “zelo hitro” bi pomenila, da bi moral specialist pacienta pregledati v 14 dneh po prejemu napotnice.

Pacient bo dolžan sporočiti, da ga ne bo

Stopnja nujnosti “zelo hitro” bi tako postala dodatna, četrta stopnja nujnosti, ostale tri pa se zaradi tega ne bi spreminjale. Napotnica za nujni pregled bi tako še vedno pomenila, da mora specialist pacienta obravnavati v 24 urah, “hitro” bo še naprej pomenilo, da je lahko čakalna doba do tri mesece, “redno” pa šest mesecev. Izvajalci zdravstvenih storitev bodo morali, če bo pacient dal kontaktne podatke, s pacientom vzpostaviti osebni stik, da bi ga obvestili o pregledu. Na drugi strani bo tudi pacient dolžan obvestiti izvajalca, če se na določeni dan in uro ne bo mogel udeležiti posega ali pregleda. Bolnik bo dolžan izvajalca obvestiti vsaj deset dni pred pregledom. “Na ta način se želi zagotoviti večjo zavzetost pacientov v skrbi za lastno zdravje in posledično boljšo izkoriščenost virov pri izvajalcu, posredno pa tudi skrajševanje čakalnih dob,” so pojasnili na ministrstvu.

>Nove pravice in dolžnosti pacientov:

>uvaja se nova stopnja nujnosti “zelo hitro”,

> > izvajalec zdravstvenih storitev bo moral pri obveščanju pacienta vzpostaviti stik z njim,

> pacient bo lahko odpovedal termin najpozneje deset dni pred izvedbo zdravstvene storitve,

> naročeni bolniki bodo pred ordinacijo lahko čakali največ 30 minut,

> primere hudih zapletov pri zdravljenju bo moralo sodišče obravnavati prednostno.

Spoštovanje časa bolnikov

Novela določa tudi dopustno čakalno dobo pred ordinacijo. Ta čakalna doba je z uredbo določena že zdaj, in lahko traja 20 minut na primarni in 60 minut na sekundarni in terciarni ravni. Po novem bi za vse ravni veljal enotni najdaljši čas čakanja, 30 minut. Izvajalci storitev morajo svoje delo načrtovati tako, da spoštujejo pacientov čas, poudarjajo na ministrstvu. Navedene minute čakanja ne bodo veljale za nujno medicinsko pomoč in za paciente, ki pridejo v čakalnico ne da bi se naročili.

Ena od novosti, ki jih predvideva novela zakona, je, da bo bolnik imel pravico do drugega mnenja. Vprašanje, kako bo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja urejeno plačilo te pravice, bo predmet druge zakonodaje. Predlog novele zakona o pacientovih pravicah ureja tudi primere, ko bolnik med zdravniško obravnavo utrpi hujše poškodbe, postane invaliden ali celo umre. Takšne primere bi sodišče obravnavalo prednostno.

Novelo zakona o pacientovih pravicah je včeraj potrdila vlada, zdaj pa gre v sprejem v državni zbor. Novosti, če se bodo z njimi strinjali tudi poslanci, bi začele veljati tri mesece po objavi zakona v uradnem listu. JANA KREBELJ


Najbolj brano