• Slovenija je  med državami z največjim krčenjem proračuna za 
izobraževanje v obdobju od leta 2010 do leta 2014.
    Slovenija je med državami z največjim krčenjem proračuna za izobraževanje v obdobju od leta 2010 do leta 2014.
    Foto: Tomaž Primožič/Fpa

Slovenija med državami z največjim krčenjem proračuna za izobraževanje

torek, 12. september 2017, 12:58

OECD je objavila mednarodni zbornik kazalnikov v izobraževanju Pogled na izobraževanje 2017. Na ministrstvu za izobraževanje iz poročila izpostavljajo, da je Slovenija med državami, ki so v obdobju po začetku gospodarske krize najbolj krčile proračun za izobraževanje. Obenem pa narašča delež mladih odraslih s terciarno izobrazbo.

LJUBLJANA, PARIZ > S publikacijo Pogled na izobraževanje - Education at a glance Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ponuja najobširnejši pregled izbranih mednarodno primerljivih podatkov o stanju in učinkih izobraževanja v 35 državah članicah OECD in partnerskih državah. Podatki za Slovenijo so pridobljeni z raziskavo OECD o znanjih in spretnostih odraslih, ki se je v Sloveniji odvijala leta 2015.

Iz nje je razviden padec izdatkov za izobraževanje v obdobju od leta 2010 do leta 2014. “Velikost deleža sredstev za izobraževanje v celotnih javnih izdatkih se je v tem obdobju v Sloveniji zmanjšala najbolj v vseh državah OECD,” opozarjajo na ministrstvu za izobraževanje.

Po drugi strani pa izpostavljajo, da je naraščala vključenost v vrtce, kjer je Slovenija v svetovnem vrhu po vključenosti dvoletnikov v predšolsko vzgojo, vendar prednost do leta pred šolanjem izgubi, saj je delež vključenih petletnikov pod povprečjem držav OECD in EU.

Še vedno velja, da v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami več mladih zaključi srednješolsko izobraževanje, več kot 90 odstotkov diplomantov srednješolskega izobraževanja je starih manj kot 25 let. Bolj pogosto kot njihovi vrstniki se dijaki v Sloveniji odločajo za izobraževanje po programih strokovnega in poklicnega izobraževanja.

Delež mladih odraslih s pridobljeno terciarno izobrazbo narašča in je dosegel 43 odstotkov starih od 25 do 34 let, Slovenija pa je z 18-odstotnim povečanjem diplomantov terciarnega izobraževanja v enajstih letih do leta 2016 dosegla povprečje OECD in celo presegla povprečje EU, navaja ministrstvo.

Kot so še povzeli, področje znanosti, tehnologije, tehnike in matematike v Sloveniji pritegne več zanimanja študentov kot v povprečju OECD in EU, v primerjavi z drugimi državami pa je bilo glede na podatke o prvič vpisanih v letu 2015 še posebej veliko zanimanje za pridobitev doktorata s področja naravoslovja in matematike.

Hkrati so poudarili, da je terciarna izobrazba v Sloveniji še vedno povezana z visoko dodano vrednostjo pri plači, saj terciarno izobraženi zaslužijo 71 odstotkov več kot srednješolsko izobraženi delavci.

Po navedbah ministrstva poročilo kaže tudi spodbudno sliko povečane medgeneracijske izobrazbene mobilnosti. “Pri generaciji odraslih, starih 30-44 let, se je v primerjavi z generacijo odraslih, starih 45-59 let, za 16 odstotkov povečal delež tistih, ki so dosegli visokošolsko izobrazbo, čeprav je njihovi starši niso imeli,” so navedli v sporočilu za javnost.

STA


Povej naprej: