V gozdu tudi ženske

Tudi delo v gozdu in z gozdom ni več le domena moških. Na včerajšnji podelitvi priznanj 14 najbolj skrbnim lastnikom gozdov v Sloveniji za leto 2017 so bile namreč kar tri ženske. Med njimi je tudi ena od trojice primorskih nagrajencev.

LJUBLJANA > To je Bojana Kogoj iz Volčje Drage, prejemnica priznanja Zavoda za gozdove Slovenije za območno enoto Tolmin. Je solastnica dvanajst hektarjev velike gozdne posesti na območju Doblarske doline v Občini Kanal ob Soči, kjer z možem vestno gospodarita.

To se je še posebej izkazalo ob sanaciji sestojev, poškodovanih po žledolomu leta 2014. Pri tem so prišle do izraza tudi njune podjetniške izkušnje z vodenjem družinskega hotela v Biljah. Uspela sta namreč na razpisu Programa razvoja podeželja za ureditev gozdne infrastrukture in zgradila 1200 metrov gozdnih vlak, ki so omogočile posek poškodovane lesne mase. Zdaj pa že načrtujeta potrebne gojitvene ukrepe.

Zavod za gozdove Slovenije je priznanja podelil v okviru evropskega tedna gozdov, ki je od 9. do 13. oktobra. Ta letos izpostavlja pomen gozdov za varstvo naravnega okolja, blaginjo ljudi in prilagajanje na podnebne spremembe. V Evropi gozdovi pokrivajo 33 odstotkov površine, 14 odstotkov je varovanih zaradi biotske raznovrstnosti. Zaloga lesa je 35 milijard kubičnih metrov in se povečuje. Odraža trajnostno gospodarjenje, ki je bilo v gozdarstvu zapisano že pred več kot 300 leti. Slovenija je pri tem zgledna, uresničuje pa tudi sonaravno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi.

Zaradi žleda pustil službo

Na območju postojnske območne enote Zavoda za gozdove je priznanje prejel Stanislav Kalister iz Slavine. Rojen leta 1962 je že zelo mlad leta 1995 po očetu podedoval kmetijo. Takratna posest je merila 25 hektarjev, polovica je bil gozd. Do žledoloma v januarju 2014 je bil zaposlen kot vodja oddelka strojne obdelave v tovarni v Postojni, zaradi obilice dela s sanacijo posledic žledoloma pa se je tedaj samozaposlil na kmetiji. Dokupil je še deset hektarjev posesti, kot solastnik v agrarni skupnosti je po razdružitvi lastnine pridobil še dva hektarja gozdov.

“Pri delu uporablja vso varovalno opremo, svoje znanje redno nadgrajuje s prebiranjem strokovne literature, obiski sejmov in povezanostjo z revirnimi gozdarji. Je velik zagovornik naravne obnove gozdov in se v zadnjem času za umetno obnovo ne odloča,” so zapisali v utemeljitvi priznanja

Skrb za mladje

Nagrajenec za sežansko območno enoto Zavoda za gozdove, tretjo na Primorskem, je Boris Hrib iz Velikega Polja, umirjen in preudaren mož, ki poleg osnovnega poklica (dela kot prodajalec avtomobilov v Kopru) upravlja še trinajst hektarjev družinskih gozdov. “Pri tem dosledno sledi trem načelom: povezuj sosede, vlagaj v opremo in znanje ter glej daleč v prihodnost,” so zapisali gozdarji.

Sam pa pravi: “Z gozdom sem od očeta podedoval tudi ljubezen do tega naravnega bogastva, kar želim tudi jaz zapustiti potomcem.” Kljub temu, da je njegova gozdna posest precej razdrobljena in raztresena, skrbi zanjo sam in pri tem še posebej pazi na gozdno mladje.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---