Iz UKC morda celo do evropskega prvenstva

Februarja je za kobariški Oplast znova zaigral nekdanji kapetan slovenske državne reprezentance v dvoranskem nogometu Benjamin Melink. Po težki prometni nesreči je odločen, da pot iz Univerzitetnega kliničnega centra zaključi z vrnitvijo v reprezentanco za evropsko prvenstvo.

KOBARID > Benjamin Melink po novem praznuje dva rojstna dneva - pravega novembrskega in po novem še decembrskega. Ob izteku leta 2015, ko je uspešno igral za italijansko Adriatico, je v njegov avtomobil trčil alkoholizirani voznik. Posledice so bile hude, vrnitev 35-letnega nekdanjega stebra tolminskega Puntarja in kapetana reprezentance (zbral je 134 nastopov in dosegel 35 golov) na parket, pa kar neke vrste drugo rojstvo.

Ob nesreči mu je na dveh mestih počila medenica, poškodovana je imel rebra in levo koleno, utrpel je notranje krvavitve in premik organov. Ko so ga na operacijskih mizah šempetrske bolnišnice in ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra zakrpali, se je z železno voljo do lanske pozne pomladi ob pomoči Dušana Mesesnela uspel vrniti v običajno življenje, a se s tem ni zadovoljil. Garal je naprej, februarja pa so mu v Oplastu omogočili, da poskusi z vrnitvijo na igrišča. Na nedavni tekmi z Dobovcem je z nekaj minutami v obrambi dokazal, da se mu stari občutki vračajo. Ob tej priložnosti je nastal tudi naš pogovor.

Benjamin Melink se želi spet prebiti v reprezentanco.

> Kje ste našli moč za takšno vrnitev?

“Po nesreči sem najprej pomislil, da nimam več možnosti, da bi se še vrnil na igrišča. Toda po začetnih težavah sem dobil motivacijo s tem, da sem si zastavil visok cilj - poskus popolne vrnitve. Na srečo so zdravniki odlično opravili svoje delo, s tem pa sem dobil solidne osnove in začutil možnost, da mi lahko uspe.”

> Kako se trenutno počutite na igrišču?

“Občutek je že kar dober, pozna pa se, da od decembra 2015 do novembra 2016 nisem mogel trenirati. Pred mano je še veliko treninga moči, vzdržljivosti in eksplozivnosti. Ostaja še nekaj strahu pred dvoboji, a moram biti vesel, da v tem trenutku lahko dajem toliko kot vidite in da sem se lahko vključil v dobro ekipo kot je Oplast.”

> Kaj še lahko dosežete do konca sezone?

“Ekipa je dobra, lahko pridemo do finala. Jaz bom skušal iz tekme v tekmo prispevati več. Moja naloga je, da v težkih trenutkih za dve tri minute odpočijem katerega od nosilcev igre. Le če bomo res ekipno delali, lahko dobimo ključne tekme, ki so pred nami. “

> Kakšni pa so vaši dolgoročni športni načrti?

“Najprej napredovati in ostati v Oplastu ter se pripraviti toliko, da bi spet prišel na primerno raven, s katere bi lahko kandidiral za nastope v državni reprezentanci. Moja velika želja je, da bi se od nje poslovil prav sedaj, ko je Slovenija dobila organizacijo evropskega prvenstva. Naloga je težka, a če ne bom poskusil, mi bo morda nekoč žal. Če bom vse naredil, kar se bo dalo, bom imel mir pred svojo vestjo. Če pa bo to dovolj še za vpoklic, bo pa sploh odlično.”

> Kje še najbolj čutite posledice nesreče?

“Predvsem mi manjka kondicije. Od novembra do zdaj ni bilo mogoče narediti čudeža. Težave imam še s kolenom in nasploh z levo stranjo telesa, ki je pri trčenju prejela glavni udarec. Ta del telesa me še malo veže, nekoliko pa me še moti tudi vijak v medenici, ki draži živec, vendar je predvideno, da mi ga bodo zdravniki kmalu odstranili.”

IGOR MUŠIČ

---