• Jože Volk Suhorski je vzpostavil tesne vezi s pravoslavnim 
svetom. V znak te povezanosti so v soboto na  Suhorju 
zaplesali tudi folkloristi srbskega Prosvetno kulturnega 
društva Nikola Tesla iz Postojne.
    Jože Volk Suhorski je vzpostavil tesne vezi s pravoslavnim svetom. V znak te povezanosti so v soboto na Suhorju zaplesali tudi folkloristi srbskega Prosvetno kulturnega društva Nikola Tesla iz Postojne.

Čudovito je, da so pesmi prišle v skupnost, kjer živijo

torek, 21. marec 2017, 06:00

Na praznik svetega Jožefa so na Suhorju tudi letos pripravili prireditev, na njej pa v ospredje postavili narodnobuditeljsko delo in pesmi Jožeta Volka Suhorskega (1842-1922). Širšo javnost so na svojega rojaka prvič spomnili lani. Po lanski prireditvi so se jim oglasili dediči Volkove zapuščine in jim velikodušno predali kopije njegovih spisov.

SUHORJE > Ime Jožeta Volka Suhorskega je bilo že skoraj pozabljeno, ko so se Suhorci lani odločili, da se bodo na podlagi skromnih pisnih virov poklonili temu rojaku. Opirali so se lahko predvsem na članek, ki je bil pred kakega pol stoletja objavljen v našem časniku in v katerem je bil Jože Volk Suhorski predstavljen kot avtor približno 400 pesmi in štirivrstičnih misli.

Zapuščina v dobrih rokah

Po lanski prireditvi pa so Suhorci doživeli prijetno presenečenje: oglasila sta se jim brata Dušan in Milan Benko iz Ljubljane, ki sta dediča pesnikove zapuščine. Brata Benko sta se ravno takrat spraševala, kaj naj naredita z gradivom, ki sta ga podedovala po materi, posvojenki pesnikovega sina. “Spraševala sva se, kaj naj narediva s kovčkom spisov, ki jih je imela mama kot zapuščino po svojem očimu. Zdi se nama čudovito, da je zdaj to gradivo prišlo v skupnost, kjer živi,” se je nad zavzetostjo Suhorcev, da ohranijo ime Jožeta Volka Suhorskega, v soboto veselil Dušan Benko. Benkovi so originale predali Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), Suhorcem pa pripravili vse kopije.

Jože Volk Suhorski

Jože Volk Suhorski je ustvarjal v času, ko so Habsburški monarhiji bìle zanje ure. Tedanje oblasti za njegove pesmi in narodnobuditeljsko delo niso imele posluha. Odrivale so ga iz javnega življenja in mu tako tlakovale pot v pozabo. Pesnik je bil rojen pri Kovačevih na Suhorju, vas pa je zapustil še kot deček, ko so ga starši nadarjenega in ukaželjnega poslali v Trst k sorodnikom, da bi se šolal. Tam se je spoznal s sinom pravoslavnega duhovnika, se naučil cirilice in se prvič seznanil s slovanskim svetom, kar je vplivalo na njegovo nadaljnje narodno in politično delo. Kot učitelj je služboval v številnih krajih na Kranjskem; premeščali so ga tudi kazensko, ker avstrijskim oblastem ni bila všeč njegova slovanska usmerjenost. Pozneje se je preselil na Goriško in tudi tam zamenjal več naslovov (Lokavec pri Ajdovščini in Zgonik na Krasu). Zaradi zavzetega narodnega delovanja so ga oblasti zgodaj upokojile. Na Goriškem so mu širšo prepoznavnost prinesle cerkvene pesmi, ki jih je napisal in uglasbil, kot organist in zborovodja pa s svojimi pevci tudi izvajal na koru. Vihra prve svetovne vojne ga je prisilila v vnovične selitve. Umrl je leta 1922 v Ljubljani, v Tavčarjevem domu za onemogle.

Brata Benko sta se v soboto z družino udeležila prireditve na Suhorju. Doslej sta zaradi pesnikovega psevdonima vedela, da obstaja nekje kraj s tem imenom, drugega pa ne, nam je priznal Dušan Benko, prijetno presenečen nad kulturnim dogajanjem v kraju.

Na Suhorju je živahno

Na prirediti ob Jožefovem so se Suhorci spomnili svojega pesnika, predstavili pa tudi čedalje pestrejše kulturno in družabno dogajanje v vasi. Kulturni program so soustvarili gostje od drugod (Košanski oktet, folkloristi Prosvetno kulturnega društva Nikola Tesla iz Postojne, pesnica, na pol domačinka Dora Hrvatič ter Izolanka Marjetka Popovski s pevkami Cvet v laseh), pravi pečat pa so dogajanju vtisnili predvsem domačini sami. Predstavili so se kot recitatorji pesmi Jožeta Volka Suhorskega, godci in folkloristi.

Praznovanje Jožefovega so popestrili še z razstavo obrti, ki so nekoč delovale na Suhorju: trgovina, oštarija, šivilje, čevljarji, ljudski umetniki, kamnoseki in drugi rokodelci. Predstavil so še ročna dela, jedi in krašenje brkinskih pirhov. JANA KREBELJ


Povej naprej:

 

Mnenja