Dišeči kostanji za druženje

“Plošča mora biti topla, a ne preveč, da kostanja ne zažgeš. Neprestano ga moraš mešati, da je z obeh straneh lepo zapečen,” pojasnita Martin Čepar in Simon Makuc, člana TD Rodik, ki sta v soboto pridno pripravljala pečene kostanje za obiskovalce.

Odpri galerijo

RODIK > Vas so v soboto že šestnajsto leto ovile kostanjeve vonjave. Vsako leto je za praznik več zanimanja. Ne le zaradi kostanja, ampak tudi zaradi pestrosti jedi kuharskih ekip iz različnih koncev Slovenije. “Letos so jedi kuharskih ekip zmanjkale rekordno hitro. Prvič smo obiskovalcem ponudili rodiško značilnost, njoke, in zelo smo zadovoljni, da jih že po eni uri ni bilo več,” je bila zadovoljna Irena Cek Babič, predsednica Turističnega društva Rodik, ki se skupaj s tamkajšnjo krajevno skupnostjo podpisuje pod organizacijo praznika.

Obiskovalci so imeli izpod kuhalnic trinajstih ekip od blizu in daleč kaj okušati, med drugim tudi štiri različne vrste golaža, dve različni joti, bobiče in vampe.

A v ospredju dogajanja je bil vendarle kostanj. Nabavili so ga kar 900 kilogramov. “Nekaj kostanja smo tako kot vsako leto kupili od domačinov. Kostanja je zadnja leta v naših brdih in gozdovih nad Rodikom manj zaradi bolezni, ki jih je napadla pred leti. Ostalo smo kupili v drugih krajih po Sloveniji,” je še povedala Cek Babičeva.

Letos je bila že tradicionalna kostanjeva torta, zaščitni znak praznika, še posebej obilna, saj je tehtala kar 60 kilogramov. Tudi od te je ob treh popoldne ostal le še manjši del.

“V naši občini imamo zelo veliko kulinaričnega znanja. Imamo dobro sadje in zelenjavo. Take prireditve so izredno pozitivne, sploh če jih pripravijo domačini, saj na tak način pokažemo, kaj imamo v svoji občini,” je bila navdušena Saša Likavec Svetelšek, županja občine Hrpelje - Kozina. Rodičani pa so spet dokazali predvsem to, da so zelo gostoljubni, saj so mnogi obiskovalci prišli k njim predvsem na klepet.

PETRA MEZINEC

---