Taljenje rude je lahko tudi maturitetna naloga

Ob dnevu odprtih vrat Srednje gozdarske in lesarske šole so včeraj v Postojni prikazali dosežke dijakov. In bilo je kaj videti: izdelavo skodel, taljenje rude, oglarsko kopo, kovanje, žaganje, plezanje na drevesa, čebelarjenje, reševanje ponesrečencev, spuščanje po vrvi ...

Odpri galerijo

POSTOJNA > “Za izdelavo skodel moramo imeti smrekov ali macesnov les, ki je počasi rasel, biti mora brez grč, posekati pa ga je treba pozimi. Če je tak, skodle zdržijo zelo dolgo,” sta na začetku parka pri Srednji gozdarski in lesarski šoli (SGLŠ) v Postojni razlagala dijaka prvega letnika Filip Potočnik in Gašper Jelenc, medtem ko sta izdelovala skodle - lesene deščice za prekrivanje streh ali oblaganje sten.

Zraven so obiskovalci lahko videli, kako je skodle mogoče uporabiti. Dijaki so tam postavili leseno hišico za apiterapijo. Gre za moderen posnetek čebelarskega objekta, del strehe je spremenjen v okno, v njem bo prostora za osem panjev. Nad njimi je klop za sedenje ali ležanje, ob njej zložljiva miza. “Ko bo končan, ga bodo lahko uporabljali dijaki, gostje mladinskega hotela, učenci, ki bivajo v dijaškem domu ... Tu se bodo lahko učili, se sproščali, razmišljamo tudi, da bi dijaki zdravstvene smeri izvajali masaže,” je naštel Janez Rebec, vodja lesarskih delavnic na SGLŠ. Vsi materiali (prevladuje jelov les) so slovenski, dobavitelji iz okolice, je dodal. Skodle na strehi, ki so položene v treh slojih, zdržijo 30 let, po zunanjih stenah, kjer so položene v dveh plasteh, pa 50 let.

Pet programov, pet oddelkov

Na SGLŠ izvajajo programe gozdarstva, lesarstva in zdravstva. Letos imajo razpisanih po 26 vpisnih mest za gozdarja, mizarja in bolničarja negovalca ter po 28 za gozdarskega tehnika in za zdravstveno nego. “Še nekaj prostih mest je na vseh programih, največ pri gozdarskem tehniku in mizarju,” je povedala ravnateljica Cvetka Kernel. Število vpisanih je v zadnjih letih bolj ali manj enako. Imajo pa letos več prošenj za bivanje v dijaškem domu. Trenutno v domu biva sto dijakov, jeseni naj bi jih prišlo 112.

Za čebelje panje bodo skrbeli člani čebelarskega krožka, ki deluje v sklopu dijaškega doma, sodeluje pa tudi s postojnskim čebelarskim društvom. “Za zdaj imamo le eno čebeljo družino. Tri so umrle zaradi vandalizma, ko je nekdo po koncu zime v panje nabrizgal purpen,” sta povedala Žan Kovač in Urban Černe. Dijaki sami izdelujejo tudi leseno opremo za čebelnjak. Predlani so pridelali 40 litrov medu, lani je bila sezona slabša. Med zdaj, ko ga še ni veliko, uporabljajo za šolska protokolarna darila.

Na drugi strani parka sta Gašper Cimerman in Bine Rovtar med dimom, ki se je vil iz opečnatega in blatnega stožca, razlagala: “Gre za način topljenja rude, kakršen je bil v uporabi pred tisoč leti. Rudo sva nabrala v Dolah pri Litiji, kjer je bil nekdaj rudnik, zdaj pa leži pri cesti. Nato jo malo spražimo, da povečamo izkoristek, zložimo v peč skupaj z ogljem in počakamo nekaj ur. Dobili bomo volka, to je železo s primesmi, ki ga moramo še enkrat pretopiti.” Prikazano je del njune maturitetne naloge.

Kako je mogoče pridobiti oglje za žar, pa sta s postavitvijo majhne oglarske kope prikazala Blaž Carli in Mark Hvala. “Zložili smo bukova drva, jih obsuli z listjem in praprotjo ter prekrili z zemljo, da smo zagotovili nepredušnost. S tem dosežemo, da drva ne gorijo, ampak le tlijo in oglenijo.” Kopa bo gorela dva dneva.

Ob kopi sta dijaka plezala na dve pokonci stoječi debli. “Gre za prikaz reševanja ponesrečenca z drevesa. To je ena od osnov znanja vsakega drevesnega delavca,” je pojasnil Andrej Čeč, učitelj strokovnih modulov na SGLŠ. Prihodnji teden bodo tehniko dijaki prikazali tudi na tekmovanju, ko bodo ocenjevali točnost in hitrost izvedbe. V tujini so takšna tekmovanja običajna, pri nas pa bo to prvo. Medtem je zapela motorna žaga, kovač je vihtel kladivo in izdeloval podkve, obiskovalci pa so uživali v spuščanju po zip-lineu. HELENA RACE

---