V enem letu od Sežane do Krepelj
Za izjemno hitro gradnjo železniške proge med Sežano in Krepljami, ki so jo zgradili v enem letu, so bili zaslužni delavci posebej za to ustanovljenega železniškega gradbenega podjetja, domačini in stotine brigadirjev. Njim v zahvalo so deset let kasneje na železniški postaji v Sežani postavili spominsko ploščo. Zdaj so se ob njej obujali spomine na gradnjo.
Robert Živec, Anton Antončič, Ivan Rončel in Ivan Rustja ob
plošči, ki so jo postavili v čast graditeljem železniške proge
Sežana-Kreplje. Foto: Marica Uršič Zupan
SEŽANA
> Leta 1947 je mejna črta, določena v pariški mirovni pogodbi, presekala železniški povezavi Jesenice-Gorica-Trst in Ljubljana-Trst. Da bi ju znova povezale, so se tedanje oblasti še istega leta odločile za gradnjo proge Sežana-Kreplje in čez leto dni je po progi že stekel promet. V zahvalo delavcem, domačinom in brigadirjem so deset let kasneje na železniški postaji v Sežani postavili spominsko ploščo.
Ob 60-letnici postavitve plošče in 70-letnici začetka gradnje proge je Robert Živec iz Skopega, tudi sam železničar, predvsem pa ljubitelj železničarske zapuščine in ohranjevalec spomina na trud prednikov, ploščo obnovil in ob njej zbral dva še živeča graditelja proge - Antona Antončiča z Grahovega Brda in Ivana Rončela iz Dutovelj. Pridružil se jima je tudi Ivan Rustja, upokojeni delavec železniškega arhiva v Ljubljani in zbiratelj arhivskega gradiva o železniški dediščini.
Skupaj so obudili spomine na težke razmere, v katerih so gradili progo, pa tudi poudarili njen pomen, saj so bile ceste tedaj izjemno slabe, tovornjaki redki, zato je bila za prevoz blaga železnica glavno transportno sredstvo.
MUZ