Vrtec, ki je zaznamoval kraj

Vrtec Komen danes obiskuje 78 otrok, starih od enega leta do vstopa v šolo. Ko so ga leta 1977 zgradili, s samoprispevki občanov, pa so vanj vstopali le otroci od tretjega leta dalje. Za kraj je pomenil ogromno. Danes je komenski vrtec ena od dvanajstih enot, ki deluje pod okriljem skupnega zavoda Vrtec Sežana.

KOMEN > Vrtec Komen je včeraj praznoval 40-letnico delovanja. Danes, ko je na območju bivše sežanske občine dvanajst enot vrtcev, si je težko predstavljati, kako pomembna pridobitev za starše in otroke je bil leta 1977.

Za vrtec so se borili

“V okolišu je bilo veliko otrok, starši pa so večinoma delali in so otroke puščali doma ali v zasebnem varstvu. Tudi sam sem bil eden od njih,” pove Jože Pahor, takratni direktor Aluminija in predsednik samoupravne interesne skupnosti, pod okrilje katere je sodila tudi interesna skupnost za otroško varstvo. “Za vrtec smo se morali boriti, saj so si ga vsi želeli,” še pripomni. Pred Komnom so vrtec dobili le še v Sežani in v Hrpeljah. Slednji je le leto dni starejši od komenskega.

Razstava in proslava za štiri desetletja

“Veliko smo se pogovarjali o tem, kaj pomeni, ko nekdo praznuje. Z otroki smo izdelovali izdelke za razstavo, ki je v prostorih komenskega vrtca. Uporabljali so večinoma naravne in odpadne materiale, saj smo del projekta Eko šola in skrbimo za okolje,” je povedala Radica Slavković. Prireditev ob 40. obletnici so s pomočjo vzgojiteljic pripravili najmlajši. Ti so se predstavili prek projekcije, ki prikazuje vsakodnevno življenje, starejši pa so nastopili s plesnimi in glasbenimi točkami. Otroci, ki obiskujejo plesne urice in urice italijanščine, pa so prav tako nastopili s svojimi točkami. Na klavirju jih je spremljala Ingrid Tavčar. Sodelovali so tudi učenci glasbene šole s šolsko godbo in dirigentom Matijo Tavčarjem.

5000 dinarjev za lonce in igrače

Obvezna mala šola je pred zgraditvijo vrtca potekala v stari šoli v Komnu, se spominja Silvana Terčon, srčna vzgojiteljica in vodja komenske enote od začetka do upokojitve pred dvanajstimi leti. Otvoritev je bila velik dogodek, tako za otroke, ki so dobili nove igrače, kot za celotno skupnost. “Nikoli ne bom pozabila, kako naju je ravnatelj osnovne šole Benjamin Lenassi skupaj s kuharico Branko Colja odpeljal v Ljubljano, da smo nakupili opremo za kuhinjo in igrače. Na voljo sva imeli 5000 dinarjev. Kupili smo krasne igrače, večinoma iz lesa, diafilme in drugo za tri skupine. Denar pa je še ostal,” se spominja.

Vodilo komenskih vzgojiteljic je bilo, da otroke vzgajajo v naravnem in mirnem okolju. “Takrat smo imeli svojo njivo. Oče vzgojiteljice Adrijane Švara je njivo preoral s konjem. Otroci pa so nato pobirali pridelke in jih nosili kuharicam,” vzgojiteljica obudi spomin na enega od dogodkov. A bilo jih je še veliko: sadili so drevesa, obiskovali domače obrtnike, pripovedovali pravljice ...

Uradno zaukazana permisivna vzgoja

“Otroci so še vedno enaki kot takrat, spremenil pa se je način, kako se z njimi dela. Nas so odlične pedagoginje učile, da je treba otroke usmerjati. Z leti pa je bilo vse več pritiska, da je potrebno otrokom pustiti, da delajo, kar želijo,” razmišlja.

Vrtec so zgradili s pomočjo prispevkov občanov vasi Komen, Divči, Sveto in Preserje, kmalu pa so vanj sprejeli tudi otroke iz drugih okoliških vasi. Nekaj let je deloval pod okriljem šole, potem je prešel pod enoten zavod. Ker je zrasel iz potreb okolja, ni čudno, da je bil ves čas vpet med domačine. Terčonova se spomni, da je podjetje Aluminj ob otvoritvi prispevalo material za igrala, izdelal pa jih je Adolf Terčon. Legendarni avto, ki še danes stoji pred vrtcem, je prav tako prispevalo podjetje, a nekaj let kasneje.

Pet skupin, 78 otrok

Danes vrtec obiskuje 78 otrok. Razdeljeni so v pet skupin v dveh starostnih obdobjih. V prvem (do treh let) je 27 otrok, v drugem jih je 51, je povedala Radica Slavković, direktorica zavoda Vrtec Sežana. Med glavne dosežke v zadnjih letih prišteva obnovo in dozidavo vrtca in ureditev igrišča, pridobili so dodaten prostor za igro na bližnjem travniku, ki bi ga radi v prihodnosti še povečali. “Glavni izzivi ostajajo zagotavljanje kakovosti dela, spodbujanje otrokovega razvoja in učenja na vseh področjih, vključevanje otrok v načrtovanje in evalvacijo dejavnosti, multikulturalizem, skrb za naravno in kulturno dediščino, krepitev vrednot, kot so strpnost, spoštovanje, sodelovanje, prijateljstvo, humanost,”našteje Slavkovićeva.

Ponosna je, da so v zavodu prejemniki nacionalnega jezikovnega priznanja za sprejemanje raznolikosti v šolah na prioritetnem področju večjezičnih šol in razredov.

PETRA MEZINEC

---