Grabar-Kitarovićeva vrh EU opozorila na zastoje ob slovenskem nadzoru meje

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je na predsednike vseh treh institucij EU naslovila pismo, v katerem opozarja na zastoje na slovensko-hrvaški meji ob velikonočnih praznikih. Ob tem opozarja na vtis v hrvaški javnosti, da bi šlo lahko tudi za odgovor ali sredstvo prisile zaradi stališča Hrvaške glede arbitražnega postopka o meji.

ZAGREB > Kolinda Grabar-Kitarović je v pismu, ki ga je poslala predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju in Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, poudarila, da je slovensko izvajanje uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje med velikonočnimi prazniki povzročilo večurne zastoje na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško ob vrsti “neposrednih in trenutnih, kot tudi posrednih in potencialno dolgoročnih posledic, posebej, če bodo nadaljevali s takšnim načinom izvajanja uredbe”.

Čez mejo laže, ko Hrvaška ni bila članica EU

Hrvaška predsednica je v pismu navedla, da so državljani članic EU, ki so bili soočeni s sistematičnim nadzorom meje, “kazali izrazito nezadovoljstvo s takšno novo prakso, posebej z dolžino čakanja na nadzor na meji”.

Poleg tega je, kot je poudarila, slovensko-hrvaška meja postala ovira za prosto gibanje ljudi, kakršna je zunanja meja EU in ne meja med dvema državama članicama unije.

“Moram poudariti, da se hrvaški državljani sprašujejo, kako to, da je bilo laže vstopiti v Slovenijo in EU v času, ko Hrvaška ni bila članica EU, kot je zdaj, ko je članica. To je resnično absurd,” je zapisala Grabar-Kitarovićeva.

Sredstvo prisile zaradi stališča Hrvaške glede arbitražnega postopka?

Dodala je, da so poteze Slovenije v hrvaški javnosti ustvarile vtis, da so se “uresničile neodgovorne napovedi nekaterih slovenskih politikov, da Slovenija lahko uvede določene ukrepe proti Hrvaški in onemogoča prihod turistov kot odgovor, določeno sredstvo pritiska ali povračilni ukrep v zvezi s hrvaškimi stališči glede arbitražnega postopka, ki je za Hrvaško nepovratno kompromitiran in je preteklost”.

Hrvaška predsednica je izrazila bojazen, da bi podobni slovenski ukrepi med prihajajočimi poletnimi počitnicami, lahko “občutno vplivali na odločitev mnogih državljanov članic EU, tradicionalnih gostov, ki množično prihajajo s svojimi vozili, ali bodo tudi letos prišli na Hrvaško, to pa lahko prispeva h krčenju bruto družbenega proizvoda (BDP), glede na to, da na Hrvaškem turizem predstavlja približno 20-odstotni delež BDP”.

Poudarila je še, da na meji Hrvaške z Madžarsko, ki je tudi članica EU, med velikonočnimi prazniki kljub večjemu prometu ni bilo večjih težav.

Grabar-Kitarovićeva je v pismu pozvala Tuska, Tajanija in Junckerja, naj si v okviru svojih pristojnosti prizadevajo za iskanje rešitev, da bi na notranjih mejah EU uveljavili režim nadzora meje, ki bo omogočal nemoten pretok oseb in blaga, kot je bilo doslej. Dodala je, da Hrvaška nadzira svojo mejo do tretjih držav v skladu s schengenskimi pravili.

Plenković napovedal nadaljevanje pogovorov s Slovenijo o omilitvi nadzora na meji

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes ob začetku seje vlade povedal, da so sprožili diplomatsko ofenzivo, da bi na hrvaških mejah s članicami EU uveljavili ciljni nadzor namesto sistematičnega, ki je povzročil zastoje na hrvaško-slovenski meji med velikonočnimi prazniki. Napovedal je tudi nadaljevanje pogovorov s Slovenijo.

Plenković je dejal, da si bodo v nadaljevanju dvostranskih pogovorov z Ljubljano prizadevali, da bi tudi Slovenija začela s ciljnim nadzorom meje. Ocenil je, da v tem primeru ne bo več zastojev na mejnih prehodih, posebej v času glavne turistične sezone. Izpostavil je nezadovoljstvo potnikov, ki so med velikonočnimi prazniki več ur čakali na slovensko-hrvaški meji.

Dejal je, da je tudi v preteklih dneh potekala komunikacija med hrvaško vlado, Brusljem, Ljubljano in Budimpešto ter da je Madžarska uveljavila ciljni nadzor na meji s Hrvaško, medtem ko Slovenija tega za zdaj ni storila. Napovedal je, da bodo tudi v pogovorih na ravni EU poskusili priti do rešitve, ker za Hrvaško sistematični nadzor notranje meje EU ni sprejemljiv.

Pojasnil je, da je sistematični nadzor na slovensko-hrvaški meji nevzdržen, ker turizem predstavlja 18 odstotkov hrvaškega BDP, nadzor pa ovira tudi običajni promet. Izpostavil je, da bo Hrvaška uporabila vsa pravna, institucionalna in politična orodja, da bi se izognili zastojem na mejnih prehodih.

Plenković je dodal, da je pred več kot tednom dni v pismu Junckerju opozoril, da je za Hrvaško, ki se pripravlja na uvajanje schengenskega pravnega reda in ki želi prispevati v boju proti terorizmu, nevzdržno izvajanje uredbe o sistematičnem nadzoru meje med članicami EU.

Hrvaška ukrepa, da bi izpolnila pogoje, da bi čim prej vstopila v območje schengna in pričakuje nadaljevanje postopka evalvacije.

Vsaka država članica EU lahko sproži konkretne ukrepe

Hrvaški notranji minister Vlaho Orepić pa je v pogovoru z novinarji pred začetkom vladne seje izrazil pričakovanje, da bo s Slovenijo dosežen dogovor glede nadzora na meji. Dejal je, da v Sloveniji obstaja dobra volja za stabilizacijo razmer na mejnih prehodih. “Velikonočni ponedeljek je bil primer, da je promet moč stabilizirati, če obstaja vsaj malo dobre volje,” je izjavil.

Poudaril je, da je uredba o sistematičnem nadzoru meje jasna ter da obstajajo mehanizmi, kako uveljaviti ciljni nadzor namesto sistematičnega. Pojasnil je, da vsaka država članica EU na podlagi lastne analize tveganja lahko sproži konkretne ukrepe.

Ponovil je, da je treba biti potrpežljiv, če bo čakanje na prehod meje okrepilo varnost. Ocenil je, da “ura ali ura in pol čakanja v prometnih konicah ob vikendih ne bo smela biti problem”. Orepić je še dejal, da končujejo dogovor z Madžarsko o prehodu na ciljni nadzor meje.

STA

Preberite še: Erjavec obžaluje pismo hrvaške predsednice inštitucijam EU

---