V Švici začetek mirovnih pogajanj o Siriji

V Ženevi so se danes po desetih mesecih znova začela mirovna pogajanja o Siriji, ki potekajo pod pokroviteljstvom Združenih narodov. A že tako majhno upanje v uspeh se je še omajalo zaradi težav v prizadevanjih, da bi predstavnike obeh strani sploh posedli za isto mizo.



Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi dejal, da je 
cilj Rusije v Siriji “stabilizirati legitimne oblasti” in zadati 
odločilen udarec mednarodnemu terorizmu.  Foto: STA
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi dejal, da je cilj Rusije v Siriji “stabilizirati legitimne oblasti” in zadati odločilen udarec mednarodnemu terorizmu.  Foto: STA

ŽENEVA > Odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura je že vnaprej posvaril, da na prvih pogovorih po aprilu 2016 ne pričakuje preboja. Danes se je na ločenih srečanjih sprva sestal s predstavniki režima in delegati opozicije, s katerimi je razpravljal o programu in formatu samih pogajanj.

Izrazil je upanje, da mu bo uspelo vse strani še danes posesti za isto mizo, a za popoldne načrtovan sestanek so zaradi nestrinjanj glede poteka že preložili. Težave naj bi nastale, ker sirsko opozicijo zastopa več skupin - krovni Visoki pogajalski odbor (HNC), ki želi neposredna pogajanja z režimom, in delegaciji iz Kaira in Moskve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Še vedno ni dogovora med predstavniki sirske opozicije in režima o usodi al Asada

Po aprilu 2016, ko so se končala zadnja pogajanja, so sile sirskega režima zabeležile nekaj vojaških uspehov, vključno z zavzetjem vzhodnega dela Alepa, nekdanje utrdbe upornikov. Spremembe so se zgodile tudi v svetu.

Turčija, ki je glavna podpornica sirske opozicije, je začela razvijati partnerske odnose z Rusijo, ki velja za glavno podpornico sirskega režima. V ZDA, ki je doslej najglasneje zahtevala odstop sirskega predsednika Bašarja al Asada, je prišlo do zamenjave na oblasti, kjer nova ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa zaenkrat velja za zelo spremenljivo. Upanje, da bi na tokratnih pogajanjih dosegli preboj, ostaja majhno.

Tudi zaradi tega ker še vedno ni dogovora med predstavniki sirske opozicije in režima o usodi al Asada, hkrati pa v državi še vedno potekajo spopadi. Predstavniki sirskega režima so doslej na vseh pogovorih v Ženevi odločno zavračali, da bi se pogajali o Asadovi usodi. Sirska opozicija na drugi strani še naprej vztraja pri stališču, da dogovora ne bo, dokler bo Asad na oblasti.

Putin: Cilj Rusije v Siriji je “stabilizirati legitimne oblasti”

Turčija, Rusija in Iran, ki prav tako velja za podpornika sirskega režima, so januarja v kazahstanski prestolnici Astana pripravile ločene pogovore, ki so bila za poznavalce uvod v pogovore pod pokroviteljstvom ZN. Na njih prav tako ni bil dosežen nikakršen preboj.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi dejal, da je cilj Rusije v Siriji “stabilizirati legitimne oblasti” in zadati odločilen udarec mednarodnemu terorizmu. “Prej bodo v državi dosegli politično rešitev, boljše možnosti bo imela mednarodna skupnost za končanje teroristične kuge na sirskem ozemlju,” je dodal po poročanju AFP.

Rusija je vojaško posredovanje v podporo silam sirskega režima začela septembra 2015 in spremenila razporeditev moči na terenu ravno v času, ko so uporniške sile krepile svoje položaje na ključnih območjih, navaja AFP ter spominja, da so bombardiranja ruskih letal pomagala režimu, da je zavzel uporniška območja vzhodno od Alepa.

Putin je še dodal, da je rusko posredovanje v Siriji neposredno prispevalo tudi k ruski varnosti, saj se po podatkih obveščevalnih služb v Siriji na strani Islamske države bori približno 4000 Rusov in 5000 državljanov drugih držav z območja nekdanje Sovjetske zveze.

Sirska državljanska vojna, ki se je začela z nemiri spomladi 2011, je doslej zahtevala več kot 310.000 smrtnih žrtev.

STA


Najbolj brano