Najbolj normalno: biti feminist

Jezna je. “Vsi mi bi morali biti jezni. Jeza je v zgodovini pogosto spodbudila pozitivne spremembe,” piše. Izvir njene jeze: krivično, neenako obravnavanje spolov.

Nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie (1977) je pri 19 letih iz domovine odšla študirat v ZDA in se tam uveljavila kot izvrstna pisateljica; tudi v slovenščini imamo njena romana Polovica rumenega sonca in Amerikanka.

Esej Vsi moramo biti feministi je natis izjemno odmevnega govora, s katerim je leta 2012 nastopila na londonski prireditvi neprofitne organizacije TED, ki širi dobre ideje. V knjigi, ki so jo na Švedskem brezplačno dobile vse 16-letne srednješolke, pisateljica precej premišljuje o položaju žensk v domovini, kjer je sama izkusila, kako je, če te ne spustijo v hotel ali bar brez moškega. A niti v zahodnem svetu ženske niso enakovredne moškim, utemeljuje - na visokih položajih je malo žensk. Družba pričakuje, da bo ženska pridno gospodinjila, kakor da ji je to v genih. Pa pisateljica ni nobena možača, za kar praviloma ožigosajo feministke - rada ima visoke pete in pogosto se naliči. Kar pa ne pomeni, da se ne bo uprla krivicam. Vsi bi se jim morali, nam prigovarja. AG

Chimamanda Ngozi Adichie: Vsi moramo biti feministi, prevedla Alenka Ropret,

Sanje, 46 strani, cena 5 evrov.


Najbolj brano