• Foto: Leo Caharija
  • Foto: Leo Caharija
  • Foto: Leo Caharija
  • Foto: Leo Caharija
  • Foto: Leo Caharija

Nova Gorica - naslednjih 70 let

četrtek, 20. april 2017, 14:51

Bolj je treba sodelovati in se povezovati na vseh področjih, se odpreti tudi preko meje, še bolje izkoristiti naravne in človeške danosti tega območja in staviti na izobraževanje, da bo Nova Gorica z okolico v prihodnje moderno, zeleno mesto inovativnih ljudi, ki bo tu zadržalo mlade in pritegnilo tudi ljudi od drugod, je bil rezime sinočnje okrogle mize o prihodnosti mesta.

NOVA GORICA > Cilj dogodka, posvečenega 70-letnici mesta in Primorskih novic, je bil, obrniti se naprej v prihodnost mesta. Okroglo mizo je vodila novinarka Primorskih novic Vesna Humar, na odru male dvorane novogoriškega kulturnega doma pa so se ji pridružili direktor podjetja Gonzaga Iztok Bizjak, izvršna direktorica družbe Arctur Martina Murovec, vrhunski kuhar in podjetnik Uroš Fakuč, vodja pospeševanje prodaje v družbi Hit Suzana Pavlin, generalni direktor družbe Mahle Letrika Edvin Sever in zgodovinarka ter direktorica Muzeja novejše zgodovine Kaja Širok.

Pogoj za uspeh je povezovanje

Pogovor se je začel s predstavitvijo osnovnih podatkov o novogoriškem gospodarstvu. Mesto, ki je pred 70 leti nastalo kot ambiciozen projekt, je skupaj z okolico še vedno med najrazvitejšimi regijami v Sloveniji, vseeno pa je goriška regija v zadnjih dvajsetih letih zdrsnila s tretjega na peto mesto glede uspešnosti, prodornosti in drugih kazalcev. “Zgodovino poznamo. Prav je, da se iz tega tudi kaj naučimo. V Iskri Avtoelektriki smo preživeli nekaj kriz, a smo bili od nekdaj zazrti na tuje trge in smo se povezovali. Povezovanje je tisto, kar nas lahko pripelje do uspeha,” je povedal Edvin Sever.

Edvin Sever

“Naša vizija je iskanje priložnosti, postati 'trend setter' na področju postavljanja mode preživljanja prostega časa. Ne smemo si postavljati omejitev, ampak se tržiti in prodajati od Benetk do Dunaja. Izjemno priložnost vidim tudi v povezovanju obeh Goric,” je pojasnila Suzana Pavlin iz Hita.

Suzana Pavlin

Ambicije, strategija in realni cilji

“Uporabiti je treba preprosto kmečko pamet, dobiti ekipo ljudi, ki bo pol leta resno delala na analizi, kje in katere so dobre in katere šibke točke, potem pa pripraviti strategijo z obvezo, da ji sledi jasen in natančen akcijski načrt, potreben pa je tudi pogled v ogledalo, da ugotovimo, zakaj sami nismo tam, kjer bi lahko bili,” je svoj pogled na tematiko predstavil Iztok Bizjak iz družbe Gonzaga.

Iztok Bizjak

Martina Murovec iz družbe Arctur je pojasnila, da so lani odprli superračunalniški center, s katerim ciljajo predvsem na mala in srednja podjetja, njegove storitve pa uporabljajo zaenkrat predvsem tujci.

“Vsi ugotavljamo, da je življenje tu lepo, velike težave pa imamo pri iskanju kadrov. Mi jih štipendiramo, potem ko končajo študij, pa jih v podjetju še doizobrazimo. Vseeno mislim, da bi v to okolje lahko pritegnili ljudi od drugod. Če bi jim lahko nudili prave pogoje, delovna mesta ...” je še povedala.

Martina Murovec

“Novo Gorico v prihodnje vidim kot zeleno moderno mesto z inovativnimi ljudmi, pa tudi kot center enogastronomije. Ima odlično lego med Brdi, italijanskimi Brdi, Vipavsko dolino, Krasom in italijanskim Krasom ter Soško dolino. Nova Gorica bi lahko bila izhodišče za tovrstni turizem,” je svoj pogled na prihodnost mesta pojasnil vrhunski kuhar Uroš Fakuč.

Uroš Fakuč

Tega, kar imamo, se premalo zavedamo

Da ima Nova Gorica veliko ponuditi na področju kulturnega, dediščinskega turizma in da tega potenciala še ni primerno izkoristila, se je strinjala zgodovinarka Kaja Širok. “Na tem območju imamo nekatere danosti, ki se jih, ker so tu, ne zavedamo. Za ljudi od drugod pa so zelo zanimive,” je pojasnila in dodala, da kot humanistka na prihodnjih 70. let gleda drugače kot gospodarstveniki.

Kaja Širok

“Zanima me, kaj se dogaja pod površjem. Pod površjem pa so ljudje, družba. Zanima me, kako bodo ljudje tu v prihodnje živeli. Zanima me, kakšna bo izobrazbena raven, ali se bodo ljudje vračali v to okolje oziroma bodo prihajali sem delat, ali bomo znali vse te naravne danosti obrniti sebi v prid?” je pojasnila.

Dve Gorici, eno mesto

Drugi del pogovora se je začel s predvajanjem kratkega posnetka govora predsednika republike Boruta Pahorja, ki je bil pred kratkim gost večera v kulturnem domu, med katerim je povedal tudi, da pobuda Dve Gorici, eno mesto lahko uspe le, če se pod to pobudo podpišeta obe vladi in občine in da to postane unikaten projekt Evropske unije tudi z njenimi sredstvi.

“Sanje o eni Gorici in dveh mestih, ki sobivata skupaj - to je moja strast in s tem se ukvarjam. Naslednjih 70 let bi delala za to, da bi se to zgodilo,” je o tem povedala Kaja Širok, ki za razliko od predsednika verjame, da se mora to začeti od spodaj navzgor. Prvi veliki izziv se ji zdi skupna ideja za pristop obeh mest h kandidaturi za Evropsko mesto kulture.

Župan Matej Arčon

V razpravo se je vključil tudi novogoriški župan Matej Arčon. Povedal je, da 13 občin v regiji izredno dobro sodeluje, da so v prejšnji finančni perspektivi počrpali vsa razpoložljiva sredstva in si jih razdelili. O čezmejnem sodelovanju je pojasnil, da so leta intenzivno delali na projektu Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) in plod tega je, da je to združenje pridobilo deset milijonov evrov za skupne projekte. Omenil je tudi, da je EZTS, ki ima velik povezovalni potencial na obeh straneh meje, lahko steber tudi za druge projekte ter pojasnil, da na projektu Evropskega mesta kulture že delajo in bodo podali kandidaturo.

Članek lahko v celoti preberete v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.

“Mislim, da sodelovanje in povezovanje že je, res pa ga je najmanj na področju turizma,” je sklenil župan in dodal, da se tudi na tem področju obetajo spremembe, moderatorka pa je okroglo mizo zaključila z optimistično in malce hudomušno napovedjo, da bo Nova Gorica v naslednjih 70. letih inovativna, drugačna, povezana, imela bo raznolika delovna mesta, po dobri hrani, dobrih vinih in še čem pa nas bodo poznali po vsej Evropi.

NACE NOVAK


Povej naprej:

 

Mnenja