Sreča v bazenu ob fabriki
Za mnoge generacije Novogoričanov so najbolj močan in izrazit mladostni spomin poletni dnevi ob bazenu v industrijski coni Meblo. S “taveliko” skakalnico in vonjem po iverki.
Menjavale so se generacije, a bazen je ostajal središče
poletnega veselja. Ter z njim “kantoni, zmija, delfinčki, špljak”
in druge igre. Foto: Mirko Ličen - Prepih
“Goriški bazen pri nekdanjem Meblu je seveda močno zaznamoval naše življenje. Skoraj vse poletne počitnice smo šolski otroci prebili na njem. Zjutraj smo šli od doma, s seboj smo vzeli malico (jabolka, hruške, breskve in kos kruha) in se veseli vračali domov pozno popoldan. Posebno zabavno se je bilo igrati kantone,” se je otroštva na prelomu petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja spominjal Samo Perat, ki je takrat stanoval v Novi Gorici.
Bazen pri Meblu, ki so ga odprli leta 1953, ni zaznamoval samo njegovega, pač pa življenja na tisoče in tisoče otrok in mladostnikov iz Nove Gorice, za katere je bil to, kar je Soča pri starem jezu Solkance. “Najlepša leta mojega življenja,” bi bil verjetno odgovor vsaj vsakega drugega mulca, ki je mladost preživel na bazenu ob fabriki. In ne bo nikoli pozabil vsakodnevnega romanja, večinoma peš, pa tudi s kolesi, po Vodovodni ali po katerikoli drugi poti do Mebla, vseh iger, od omenjenih kantonov, pa “zmije”, “delfinčkov” v malem bazenu, špljak, briškule ali tršeta ob njegovem robu.
In vsaj za tiste, ki so tam ždeli vse poletne dneve od konca sedemdesetih let naprej, nezgrešljivega vonja po iverki. Ki je prekrivala vodo in beton, včasih bolj včasih manj, ki je ostro dražila nosnice in zaradi katere so tolikokrat pekle oči. Strupene iverke, brez katere pa verjetno spomini na bazen ne bi imeli takšne ... patine.
Koliko odgrnjenih kolen in komolcev, pa tudi kakšna razbita, je bilo zaradi padcev po zdrsljivem betonu ali pri skakanju v vodo, kakšna prva ljubezen se je spočela in kakšna razdrla, klape glavnih frajerjev pa so kraljevale ob skakalnici na globokem delu bazena. Seveda se je eden od prvih obredov iniciacije mlajših mulcev začel z vprašanjem: “Si upaš skočiti s tavelike?” Bazen pri Meblu se, razen pojava tiste razvpite iverke v nekaj desetletjih bolj ali manj ni spremenil. In verjetno je prav to razlog, da ga v nostalgičnem spominu nosi toliko generacij Novogoričanov ...
MITJA MARUSSIG