• Na okrogli mizi o turizmu je bila kot ena od prednosti Slovenije 
izpostavljena njena varnost, ki je med gosti vse pomembnejša.
    Na okrogli mizi o turizmu je bila kot ena od prednosti Slovenije izpostavljena njena varnost, ki je med gosti vse pomembnejša.
    Foto: Leo Caharija
  • Foto: Leo Caharija
  • Foto: Leo Caharija
  • Foto: Leo Caharija
  • Foto: Leo Caharija
  • Foto: Leo Caharija
  • Foto: Leo Caharija
  • Foto: Leo Caharija
  • Foto: Leo Caharija

Tudi na Primorskem bo treba vleči prave poteze

ponedeljek, 13. marec 2017, 20:48

Pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike je v Novi Gorici danes potekala prireditev Gospodarstvenik Primorske 2016. Podelitvi priznanj in nagrad je sledil pogovor o izzivih in prihodnosti primorskega in slovenskega turizma, ki ima še velik potencial.

NOVA GORICA > Častni pokrovitelj dogodka Predsednik Republike Borut Pahor je zbrane uvodoma nagovoril kot Primorec, Slovenec in Evropejec, ki se zaveda, da smo se znašli na razpotju, in da nihče ne ve, kako se bodo zadeve razpletle. V mislih je imel različne scenarije o prihodnosti Evropske unije.

“Mislim, da je od vseh scenarijev najbolj verjeten scenarij Evrope več hitrosti. Če imam prav, je za Primorce in Slovence zelo pomembno, da bomo znali vleči prave poteze,” je povedal in kot take naštel krepitev gospodarstva, pa pravilne korake na področju pravne in socialne države, to navznoter, navzven pa dobre odnose s sosedi in vsemi članicami EU. Poudaril je, da na trge EU izvozimo 72 odstotkov naših storitev in blaga, zato so naše skrbi, kaj bo z Evropo, velike.

Nagrajenci 20. izbora Gospodarstvenik Primorske

Čeprav smo jih podrobneje predstavili v včerajšnji izdaji Primorskih novic, velja nagrajence, ki so v Hitovi Perli včeraj zvečer prejeli nagrade, še enkrat izpostaviti. Med peterico Gospodarstvenikov Primorske za leto 2016 sta Erik Zobec, ki v Divači vodi podjetje Seven Refractories za proizvodnjo ognjevarnih materialov, in Ivo Boscarol iz ajdovskega podjetja Pipistrel, ki proizvaja ultralahka letala. Priznanje za posebne dosežke je prejela ekipa družbe Kaskader iz Spodnje Kanomlje, ki je z uspešno izvedenimi tehničnimi deli veliko prispevala k temu, da na Kaninu v tej sezoni spet smučajo. Priznanje za življenjsko delo je prejel Jože Ceglar, dolgoletni vodilni mož družbe Termoplasti-Plama iz Brkinov, ki se ukvarja s proizvodnjo in predelavo plastičnih mas.

Priznanje za najboljši primorski start up v minulem letu pa je prejel novogoriški podjetnik Matija Klinkon, direktor podjetja LED Luks, ki se ukvarja z oblikovanjem in sestavljanjem led svetil.

“O tem moramo razmišljati zelo samozavestno, ker imamo razloge za to. To ni razlog za strah, ampak za dolžne skrbi in odločne strateške poteze države in vas kot gospodarskih subjektov. Važno je, da vemo, kaj hočemo, da smo pripravljeni na Evropo prve hitrosti in delamo v tej smeri,” je še pojasnil, potem pa čestital nagrajencem.

Potencial Slovenije je v ljudeh

“S to ekipo gremo naprej in premikamo nemogoče stvari naprej. Slovenija ima ogromno potenciala v ljudeh, le povezati jih je treba v ekipo, pa gre,” je ob prejemu nagrade povedal Peter Poljanec, vodja ekipe Kaskader, ki je prejela priznanje za posebne dosežke, saj bi brez njenega dela v letošnji sezoni težko smučali na Kaninu.

Ivo Boscarol iz ajdovskega Pipistrela, tudi prejemnik nagrade, je v navezavi na uvodni govor predsednika Pahorja povedal, da je bila Evropa do zdaj Evropa ducat interesov, in če bo odslej Evropa dveh hitrosti, bodo v Pipistrelu tega veseli.

“V Sloveniji so za podjetnika poti manj zapletene kot v Italiji,” pa je na podlagi lastnih izkušenj pojasnil še en nagrajenec, Erik Zobec iz družbe Seven Refractories, ki je pred prihodom v Divačo delal tudi v Italiji. Kot enega od razlogov za uspeh podjetja je omenil tudi dejstvo, da imajo med 55 zaposlenimi deset različnih potnih listov. “Morda nam je zato lažje razumeti različne trge in mentalitete, tako da nam je to kar v pomoč,” je povedal.

Varnost je naša prednost

Podelitvi nagrad in priznanj je sledil pogovor o izzivih in prihodnosti primorskega in slovenskega turizma.

“Turizem se v Sloveniji vse bolj razvija po zaslugi sistematičnega dela na tujih trgih zadnjih nekaj let. V svetovnem merilu smo cenjeni kot varna destinacija. To je za goste danes zelo pomembno,” je povedala Petra Stušek, direktorica Zavoda za turizem Ljubljana. V zvezi s promocijo in njenim pomenom pa je pristavila, da je bilo na turistični borzi v Berlinu, ki se je pravkar zaključila, geslo za dostop do wi fi omrežja v 26 halah 'Slovenija', kar seveda ni bilo brezplačno, pomeni pa izpostavljenost, ki zagotovo presega vložek.

“Vipavska dolina ima po mojem mnenju razvite le tri odstotke od celotnega turističnega potenciala,” je bil do razvoja turizma na lokalni ravni kritičen Aleksander Mladovan iz Kampa Lijak, ki je povedal tudi, da lahko posameznik s svojo marljivostjo pride do določene točke, naprej pa je mogoče le s skupnimi močmi.

Primere dobre prakse s čarterskimi povezavami z južno Italijo je v nadaljevanju predstavil predsednik Hitove uprave Zvonko Šuler. Kasneje se je debata usmerila tudi na področje pobiranja turistične takse in koncesij z namenom vračanja v razvoj turistične infrastrukture in ponudbe.

“Na deklarativni ravni je država spoznala, da je turizem pomembna gospodarska panoga, težava pa je v tem, da skoraj ni področja, kjer ne bi bilo poleg gospodarskega še pet ministrstev, ki morajo dati neko soglasje,” je bila do prevelike birokratizacije kritična prodekanja Fakultete za turizem Maja Uran Maravič.

Manuela Božič Badalič, direktorica Hotela Cerkno, je povedala, da je treba v turizem najprej veliko dati, šele potem je mogoče od njega kaj vzeti.

“Varnost je izjemno pomemben dejavnik. Na tem bi morala Slovenija še več narediti, saj so hribi povsod zeleni, sneg je povsod bel, varnosti pa ni povsod,” je zaključila direktorica hotela Cerkno.

NACE NOVAK


Povej naprej: