Okusi na meji (ne)mogočega

Vonj po karameliziranem sladkorju se meša z dimom svinjske maščobe, ki se iz ražnjičev, pleskavic in odojkov cedi na žerjavico. Indijske začimbe dražijo nosnice, še bolj kuhana kisla repa. Vetrič raznaša po okolici vonj sardel na gardeli, balonček, ki je ušel iz drobnih otroških ročic, kaže, v katero smer piha veter više nad mestom.

Okusi ob meji so že prvi dan (v četrtek) napolnili goriške 
ulice. Foto: Ilaria Tassini
Okusi ob meji so že prvi dan (v četrtek) napolnili goriške ulice. Foto: Ilaria Tassini

GORICA > Po ulicah vrvi, množice se kopičijo ob stojnicah z vinom in pivom, posedajo ob tistih s hrano, se sklanjajo nad razstavljenimi starinami ali poldragimi kamni, si samopostrežno polnijo vrečke s čokoladnimi pralinami, kupujejo kose sira in salam, si dajo nabrusiti nož in popraviti dežnik, kupujejo kose obleke.

Vse to in še mnogo več je moč doživeti z obiskom Gorice, kjer je v teh dneh trinajsta gastronomska prireditev Gusti di frontiera, Okusi na meji. Z leti je postala eden večjih in tudi pomembnejših tovrstnih dogodkov v Evropi, ki privablja ponudnike in radovedneže od že skoraj vsepovsod.

Obiskovalcem je omogočeno, da spoznajo kulinarične posebnosti dobršnega dela Evrope, Orienta in obeh Amerik. Glede na značaj poulične kuhinje sicer prevladujejo preprostejše priprave jedi, še največ je raznega mesa na žaru, vendar se slovenski raženj vrti drugače od ameriškega, argentinski steak ni povsem enak florentincu, s peko na razpelu dobijo rebra drugačen okus, kot če so položene na žar, zublji topolovega lesa segrevajo krače drugače od oglja ... Če k temu prištejemo še začimbe, ki so za ene zgolj sol in poper, za druge pa pikantni čimičuri, nam snovi za primerjalno študijo zlepa ne zmanjka. Prav zato dobesedno drži, da kdor je enkrat tam bil, naslednjič ne želi manjkati. Če bi občina Gorica kot organizator želela ugoditi vsem, bi v mestu ne bilo več ulice brez stojnic ...

Ponudniki so bili letos nadvse zadovoljni že s prvim večerom, največ obiskovalcev pa pričakujejo v soboto, torej danes, pa tudi v nedeljo traja živ-žav pozno v noč. Obiskovalcem iz okoliških krajev so na voljo posebni vlaki, 41 več kot jih sicer pripelje v Gorico. Novo Gorico povezuje z goriškim Travnikom turistični vlakec. Obmejne občine predstavljajo izseke turistične ponudbe, novogoriška Turistična zveza - TIC pa se je odločila za korak več inje v petek zvečer pripravila vinsko-kulinarično delavnico, na kateri je izpostavila avtohtone sorte Vipavske doline in gostinsko ponudbo, ki sloni na ribah. Sicer pa so organizatorji povabili k sodelovanju na raznih delavnicah tudi vrsto zvenečih imen italijanske gastronomije, ob robu dogajanja pod milim nebom pa bo danes dopoldne v hotelu Entourage posvet o rebuli kot vinu, ki z vrhunsko kakovostjo presega začasno zanimivost modnih muh.TONI GOMIŠČEK


Najbolj brano