Divji let oljčne muhe

V minulih tednih so strokovnjaki večkrat pojasnjevali, kaj se je letos zgodilo slovenskim oljkarjem, kje so sive lise našega oljkarstva in ugotavljali, kako ukrepati v prihodnje, da bodo letine stabilnejše. Letošnje oljkarsko leto si žal upravičeno zasluži naziv “leto oljčne muhe”.

Odpri galerijo

Na konferenci, ki jo je prejšnji ponedeljek v koprski Pretorski palači pripravil Inštitut za oljkarstvo pri UP ZRS, je Matjaž Jančar, specialist za varstvo rastlin v koprskem oddelku KGZ Nova Gorica, povedal, da v četrt stoletja, kolikor spremlja muho, ne pomni, da bi toliko letela. “Letos niso veljala nobena pravila, ki jih poznamo,” je povedal. Že pri prvem vzorčenju so opazili, da nekaj ni v redu. “Muha je letela, to je običajno, a tako zgodaj še ni pikala. Praviloma poškoduje plodove šele, ko koščica otrdi, letos jih je napadla že prej. Zanimivo pa je, da se letos niso lovile na feromonske vabe. To si razlagam lahko le tako, da je bilo v zraku toliko samičk, da so samčki letali zgolj za njimi,” pravi. Z varstvom so bile težave tudi zaradi dejstva, da je ekološkemu sredstvu GF 120 potekla registracija, tako da je bilo na voljo le iz zalog, a hujših naletov muhe ni zdržalo. Izredno dovoljenje za uporabo sredstva perfekthion, ki je dovoljeno v integrirani pridelavi, je nekoliko pomagalo, a ga smejo slovenski oljkarji uporabljati manjkrat kot njihovi italijanski kolegi. “Tam je za muho dovoljen en tretman z njim, a še trije za druge škodljivce, torej lahko škropijo s perfekthionom štirikrat,” je povedal Jančar.

V Centru za oljkarstvo so letos dozorevanje oljk začeli spremljati tri tedne prej kot običajno. Po primerljivi metodi iz leta v leto spremljajo indeks zrelosti, trdoto plodov in oljevitost v laboratorijski oljarni. V včerajšnjem poročilu mag. Viljanka Vesel piše, da je pri sorti leccino indeks zrelosti nadpovprečno visok, trdota plodov nižja, kar kaže na pospešeno dozorevanje, oljevitost pa podobna dolgoletnemu povprečju. Predlaga čim prejšnje obiranje. Istrska belica dozoreva podobno kot v povprečnih letinah, pobiranje v Centru za oljkarstvo predlagajo tam, kjer je oljke napadla oljčna muha. Posebej so se posvetili tudi analizi poškodovanjih plodov, pri katerih ugotavljajo, da ima oljčno olje iz njih višjo stopnjo kislosti, ki hitro narašča.

Na izziv voditeljice omizja dr. Maje Podgornik iz Inštituta za oljkarstvo je povedal, da pripravljajo register, katera sredstva za varstvo oljk so pri nas registrirana in kakšno je stanje pri sosedih v Italiji in na Hrvaškem, da bi z argumenti lahko utemeljevali, kakšno naj bo varstvo oljk.

Spregledana opozorila

“Zaščitna sredstva so nekateri uporabljali tudi prekomerno, to je dejstvo,” je povedala Jančarjeva sodelavka Irena Vrhovnik. Ugotavlja, da so boljši rezultati v strnjenih nasadih, kjer so oljkarji ukrepali enotno. “Pripravili smo veliko delavnic o varstvu, kljub težavam pa je bil na njih slab odziv,” je okrcala oljkarje in dejala, da tudi nekateri veliki in izkušeni oljkarji opozoril niso vzeli dovolj resno. “Upam, da nas bo muha poenotila, da vzpostavimo dobre prakse in hkratno ukrepanje,” je nakazala rešitev.

Milena Bučar Miklavčič, ki je med drugim predsednica nacionalnega sveta za oljkarstvo, meni, da je strategija oljkarstva pretirana in zavajajoča v tistem delu, ko napoveduje štiri petine ekoloških oljkarjev do leta 2020: “Usmeritev bomo morali najverjetneje spremeniti, saj ni realna. Bolj kot to, da je vse ekološko, se moramo usmeriti k temu, kako zdrave plodove pripeljati v oljarno. Seveda pa se zavzemam za stalno spremljanje koncentracije pesticidov v oljkah in oljčnem olju,” je poudarila. Povedala je, da so letos na Inštitutu za oljkarstvo pripravili ustrezen program za monitoring ostankov fitofarmacevtskih sredstev v oljčnem olju, a je bil zavrnjen: “Škoda, saj bi s temeljitimi rezultati lažje prepričali sebe in potrošnike.” Dotaknila se je tudi uporabe perfekthiona za škropljenje namiznih oljk v integrirani predelavi: “Prepoved je skregana z zdravo pametjo, saj se namizne oljke v postopku predelave izlužijo.”

Obžalovala je, da se nihče s pristojnega kmetijskega ministrstva ni odzval vabilu na pogovor v Koper, saj imajo oljkarji zanje veliko vprašanj.

Zavzela se je za več izmenjave podatkov čez mejo, kakršna je že bila v okviru dveh projektov Sigma, predvsem pa za ustrezno obveščanje javnosti: “Zaradi površnih in različnih podatkov javnost velikokrat stroki ne zaupa.”

Bolj všečna oljčna olja

Milena Bučar Miklavčič je o kakovosti letošnjih oljčnih olj povedala, da imajo tista, ki so jih doslej analizirali, praviloma nekoliko višje kislinske stopnje, da so bolj blaga, manj inztenzivna in manj pikantna, torej z manjšo vsebnostjo polifenolov. “Morda bodo bolj všečna,” je menila. Iz pridelka, ki še zori in ga je muha manj napadla, pa pričakuje bolj standardno kakovost.

Manj oljčnega olja ZOP

Nižji in manj kakovosten pridelek vpliva tudi na manj vključenih v sicer močno uveljavljeno shemo kakovosti ZOP (Zaščitena označba porekla). Lani je bilo v certificiranje, ki stane približno 500 evrov letno, vključenih več kot šestdeset oljkarjev, letos jih bo več kot deset manj. Letošnja letina je velika šola, se strinjajo izkušeni v oljkarstvu. Muha jih na svojevrsten način povezuje, da bodo trdneje in enotno nastopali za podobne pogoje kmetovanja, kot jih imajo sosedi.

SAŠO DRAVINEC

---