Manj pridelka, a bo vrhunski

V slovenskih oljčnik bo po nekaterih ocenah približno tretjino manj pridelka, kot bi ga smeli pričakovati v povprečni letini, vendar podatki zaradi neurejenega spremljanja skozi leta niso povsem zanesljivi. A pridelek je dober, saj so oljke lepe in zdrave, prva olja pa aromatična in z nizkimi stopnjami kislosti.

Brata Gregor (levo) in Matej Lisjak skrbita za predelavo v šalarski torkli svoje družine, ki so jo pognali lani sredi 
oljkarske sezone. Njun oče Franko skrbi za delo v njihovi oljarni v Krkavčah. Foto: Jaka Jeraša
Brata Gregor (levo) in Matej Lisjak skrbita za predelavo v šalarski torkli svoje družine, ki so jo pognali lani sredi oljkarske sezone. Njun oče Franko skrbi za delo v njihovi oljarni v Krkavčah. Foto: Jaka Jeraša

V slovenskih oljčnikih naj bi v letošnji letini pobrali do 4000 ton oljk, oljčnega olja pa naj bi vsi slovenski oljkarji pridelali približno 600 ton, kar je dobra četrtina slovenskih potreb. V Inštitutu za oljkarstvo, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, ocenjujejo, da je pod streho petina pridelka. Oljkarji so večinoma pobrali zgodnejše sorte, predvsem maurino, ponekod tudi že leccino in celo belico. Značilnost letošnje letine je, da oljke na posameznih rastiščih zorijo zelo neenakomerno, tako da je ponekod zrela že istrska belica, ponekod pa je leccino še trd in zelen.

Tudi v letošnjem letu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano financira brezplačne senzorične analize in analize kislosti. Denarja je dovolj za 180 senzoričnih analiz, ki sicer stanejo 60 evrov, in za 120 analiz kislosti, katerih cena je 15 evrov. Do brezplačnih analiz so upravičeni oljkarji, ki imajo oljčnike ustrezno registrirane in pridelajo vsaj 150 litrov oljčnega olja. Oljkarji lahko vzorce za brezplačne analize oddajo v vseh torklah. Če kateri od oljarjev ne bi imel ustreznih posod za oddajo oljčnega olja v analizo, naj oljkarji pokličejo na Inštitut za oljkarstvo po telefonu 05/640-26-30, da se bodo dogovorili za oddajo vzorcev.

Spremljanje dozorelosti

Milena Bučar Miklavčič iz omenjenega univerzitetnega inštituta oljkarjem priporoča, da dobro spremljajo trdoto oljk in njihovo obarvanost in se ob morebitnem skupnem obiranju in predelavi leccina in istrske belice odločajo v ustreznem vmesnem času zrelosti ene in druge sorte. Ker je na svojem zadnjem pohodu oljčna muha, oljkarjem priporoča tudi, da morebitne popikane plodove poberejo in predelajo prej, kot bo muha izletela, saj bodo poškodbe manjše, ne bo plesnivosti in gnitja, oljčno olje pa bo bolj kakovostno.

“Prva olja, ki smo jih okušali, so zelo v redu. Aromatika je izrazita, predvsem po zelenem, a tudi z bogatejšimi aromami, kislost je nižja, olja so pikantna, grenkobe pa je manj kot v lanskem letu,” pojasnjuje Milena Bučar Miklavčič. Oljkarjem priporoča še, naj pri predelavi ne gledajo zgolj na izplene, ki so odvisni tudi od vsebnosti vode v plodovih, statistiko pa slabša še listje, ki ga je več pri oddanih oljkah, ki so bile pobrane s pomočjo električnih oziroma pnevmatskih grabljic.

Kako so zorele oljke

Po katastrofalni letini 2014, ko je bil izpad pridelka zaradi moče in zgodnjega napada oljčne muhe kar tričetrtinski, so bili prvi letošnji meseci nadpovprečno topli. Pred cvetenjem oljk se je nekoliko ohladilo, vrhunec cvetenja je bil 30. maja. V aprilu in maju oljke potrebujejo več vlage, a je bilo padavin malo, posledično je bila zaradi manj hranil v rastlinah oplodnja slaba. Oljkarji so letos opazili, da se jim je veliko malih plodov posušilo in odpadlo.

Sledilo je izjemno vroče poletje, s podpovprečno količino padavin, a so bile te razporejene tako, da do usodne suše ni prišlo. Matjaž Jančar, specialist za varstvo rastlin pri KGZ Nova Gorica, je v enem od oljčnikov 23. julija nameril kar 40,8 stopinje Celzija, ponekod so se brežine segrele še deset stopinj bolj. “Pri tako visokih temperaturah škodljivci ne delujejo, ker ni vode in hranil. Posledično ni bilo lanskih prizorov, ponekod muhe celo niso zaznali,” se je v poletje ozrl Jančar. V analizi varstva oljk je povedal, da je največ preglavic povzročilo pavje oko, glivična bolezen, ki se razširi v vlažnem vremenu, njena posledica pa je odpadanje listov. Pojavila sta se tudi oljkov kapar in oljčni molj, kljunatega oljkovega rilčkarja pa letos niso zaznali. Vsi sumi na morebitni bakterijski ožig oljk, nevarno karantensko bolezen, ki pustoši po Apuliji, so bili po analizah ovrženi.

“Narava je muhasta in se ji moramo prilagoditi. Čaka nas veliko dela, še veliko stvari se moramo naučiti. Dobro moramo razmisliti o delu v nasadih, o rezi, varstvu rastlin in obdelavi tal,” pa po kar štirih zaporednih podpovprečnih oljkarskih letinah meni Irena Vrhovnik, specialistka za oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica.

Kar 36 oljarn

V register živilskih obratov je vpisanih kar 36 oljarn za oljčno olje, največ doslej. 33 torkel je v Istri, ena je v Brdih, ena v Vipavski dolini in ena v Šempetru pri Gorici. Na novo je v register vpisanih devet obratov, enega pa na spisku ni več, saj je Marinko Hrvatin končal z oljarstvom, napravo pa so iz Kopra preselili v Šmarje na posestvo Santomas. Franko Lisjak, ki je od Hrvatina prevzel vodenje povezave oljarjev, je povedal, da so se dogovorili, da bo cena za predelavo v letošnjem letu enaka, kot je bila v minulih letih, torej 22 evrov za predelavo stotih kilogramov oljk. Lisjak pravi še, da se oljarji ukvarjajo z urejanjem ustreznih bazenov za oljčne tropine, ki jih je država, brez posvetovanja z oljarji, iz stranskega produkta, biomase, prekategorizirala v odpadek, kar posledično pomeni drugačno ravnanje z njimi. Sicer pa Lisjak o letini meni, da bo domala prepolovljena.

Njihova družina upravlja z dvema sodobnima oljarnama, v Šalari in v Krkavčah. “V Krkavčah je še malo dela, ker tam okrog še niso veliko pobirali oljk. Zdaj se bo začelo, vrhunec sezone pa bo do 20. novembra,” ocenjuje Lisjak. Pravi še, da so oljke v večinoma lepe, le z leg ob morju nekoliko napadene od oljčne muhe. Najnižji pri njih izmerjeni izplen je bil 9,9-odstoten, najvišji, predelana je bila istrska belica, pa je dosegel 21 odstotkov.

Letošnja letina bo torej kakovostna in nekoliko bolj pičla, kot bi lahko bila. A bo veliko boljša od lanske in če bo zima, kot mora biti, bodo oljke prihodnje leto pričakale v boljši kondiciji, kot so bile po zmrzalih, sušah in napadih bolezni v minulih letih.

Istra

> Oljarna Moretini (Sp. Škofije 15, Škofije)

> Oljarna Babič (Babiči 36, Marezige)

> Torkla (Obrtna 11, Izola)

> Oljarna Bertok (Šmarje 63, Šmarje)

> Oljarna Čok (Plavje 10, Škofije)

> Viktorija - Mikna torkla (Gažon 68, Šmarje)

> Oljarna Kocjančič (Frenkova cesta 5, Pobegi)

> Oljarna Lisjak Šalara (Šalara 28b, Koper)

> Oljarna Krožera (Sergaši 40, Šmarje)

> Oljarna Prade Mihelj (Prade cesta XIII 1, Koper)

> Oljarna Bruno Peroša (Nova vas nad Dragonjo 14)

> Oljarna Sandi Peroša (Nova vas nad Dragonjo 8)

> Oljarna Prinčič (Sv. Peter 18)

> Oljarna Edvard Rondič (Kajuhova ulica 1c, Izola)

> Oljarna - torkla Ternav (Krkavče 97)

> Oljarna - torkla Oljka (Vanganel 40)

> Družinska oljarna Žiber (Parecag 168)

> Oljarna Istranova (Padna 34)

> Oljarna Grintovec (Grintovec 1b, Šmarje)

> Oljarna Prodan (Nova vas nad Dragonjo 3)

> Oljarna Mejak (Korte 126a)

> Oljarna Ritoša (Prečna pot 5, Portorož)

> Oljarna Trani (Strunjan 101)

> Oljarna Kavo (Lucan 24)

> Oljarna Vodopija (Čentur 23a)

> Oljarna Mingotti (Korte 135)

> Oljarna Lisjak Krkavče (Krkavče 6)

> Oljarna Rožnik (Rožnik 3, Ankaran)

> Oljarna Munda (Liminjan 14, Portorož)

> Oljarna Šentjane (Šentjane 59, Portorož)

> Oljarna Santomas (Šmarje 10)

> Oljarna Pahovič (Jagodje 41b, Izola)

> Oljarna Hrastovlje (Hrastovlje 27b)

>Vipavska dolina in Brda

> Oljarna Brda (VK Goriška brda, Dobrovo)

> Oljarna Saksida (Zalošče 17a, Dornberk)

> Oljarna Biotehniška šola (Cankarjeva 10, Šempeter pri Gorici)

SAŠO DRAVINEC


Najbolj brano