Polovičen izplen od povprečnega

Nekatere smo ujeli med pripravami na obiranje, druge v oljčniku, tretje pa že v oljarnah. Primorske oljkarje smo namreč povprašali o letošnji letini, pridelku in težavah, s katerimi so se spopadali. Večini se ni uspelo ubraniti pred oljčno muho, tudi na vremenske razmere niso mogli vplivati. Po lanski uspešni letini se letos za vse obeta za približno polovico slabši izplen od povprečja.

Odpri galerijo

Osem primorskih oljkarjev smo v teh dneh “zmotili” med izračuni, ki jih je prinesla letošnja letina, ter okušanjem iztisnjenega “zelenega zlata”. Večinoma se jim ni uspelo ubraniti pred nadležno oljčno muho, obenem pa je svoje naredila še moča. Oljkarji na Primorskem, zlasti v slovenski Istri, imajo zato letos za približno polovico slabšo letino od običajne.

Zgodnje obiranje se je obrestovalo

Goran Gregorič s Škofij nam je zaupal, da je količinsko njegova letina slaba, saj vreme oljkarjem letos ponovno ni naredilo usluge “Kot ekološki oljkar nisem mogel ukrepati kot ostali oljkarji, zato je izpad še toliko večji,” je povedal. “Olje je sicer kakovostno, sadežno, grenkobe pa je zaradi pomanjkanja sonca bistveno manj kot minula leta.” Odkar se Goran ukvarja z oljkarstvom, so s pobiranjem letos prvič začeli že septembra. “Tisti, ki smo začeli pobirati zgodaj, smo uspeli rešiti vsaj nekaj kakovosti,” je sklenil.

Andrej Kepic, ki ima nad Pomjanom 4,5 hektarja velik oljčnik, je v tem času uspel pobrati nekaj manj kot polovico vseh oljk. “Izplen bo tokrat manjši od polovice, ki smo je bili vajeni v prejšnjih sezonah,” je dejal. “Če smo se lani lahko pohvalili z 18-odstotnim izplenom, se bo letos ta nagibal k osmim odstotkom.” Pred napadom oljčne muhe se mu ni uspelo ubraniti, s pobiranjem preostanka oljk pa bodo nadaljevali v prihodnjih dneh.

Hektar oljčnikov nad Lamo v Dekanih ima oljkarka Andreja Špacapan, ki je letošnjo letino označila za slabo. “Večino oljk smo pobrali v začetku oktobra, del pa smo izpustili, ker so vsi sadeži padli na tla,” je bila ilustrativna. Tokratna oljevitost njihovega pridelka je 8-odstotkov: “Na analize rezultatov kislinskih stopenj še čakamo, sicer pa sadeže stiskamo v Oljarni Hrvatin. Zaključujemo tudi triletno obdobje prehoda iz integriranega v ekološko kmetovanje. V slednjem se bomo najverjetneje poizkusili naslednjo sezono.”

“Duhovne vaje” v oljčniku

Ljubiteljski oljkar, Dolenjec Primož Jazbec, je bil med vprašanimi pridelovalci oljčnega olja v slovenski Istri edini, ki ni imel težav z muho. “Uspel sem ujeti pravi trenutek in že junija, torej pravočasno, škropil z ustreznimi sredstvi za zatiranje oljčne muhe,” je poudaril. Z obiranjem bodo v njegovem oljčniku začeli ob koncu tedna. “Upamo na dobro letino. Sicer pa nimam resne proizvodnje, ampak v tem predvsem uživam in delam iz ljubezni. To je duševna hrana zame in somišljenike, ki mi pri tem pomagajo. Obiranje in pridelovanje oljk označujem tudi za 'duhovne vaje' Ob tem se sprostim in rad okušam svoj pridelek,” je bil zgovoren. Vsaka oljka ima pri njem tudi svoje ime. Ob pridelovanju oljčnega olja del sadežev nameni tudi za vlaganje. Redno se posvetuje z Marinkom Hrvatinom, pri katerem tudi stiska olje, in Angelom Hlajem, katerih nasvete vestno upošteva pri svoji ljubiteljski dejavnosti.

Ekološko kmetovanje lani bolj uspešno od letošnjega

Vlado Bevčič iz Ankarana se že četrto leto ukvarja z ekološkim kmetovanjem, pri čemer uporablja organska gnojila in druga sredstva, ki jih zahteva tovrstna pridelava. “Upošteval sem vsa navodila in dopolnila kmetijske svetovalne službe, a se oljčne muhe žal nisem uspel ubraniti,” je povedal. “Moča tokrat niti ni bila tako huda. Pri belici smo nabrali dovolj plodov, a je muha že naredila svoje.” Poudaril je, da opaža premalo učinka glede na vložke, ki jih mora zagotavljati kot ekološki pridelovalec v primerjali s konvencionalnim kmetovanjem. “Lanska sezona, ko se nismo ukvarjali z oljčno muho, je bila tudi za ekološke kmetovalce uspešna.”Robert Glavina iz Seče prav tako ni skrival razočaranja nad letošnjo letino, ki jo je označil za nerodno in specifično. Podobno kot ostali primorski oljkarji je tudi on mnenja, da je za njimi naporna in težka sezona. “Kakovost oljčnega olja bodo pokazale analize, sicer pa naj strokovno mnenje o tokratnem pridelku, ki smo ga uspeli pobrati v zahtevni sezoni v vseh pogledih, raje podajo pristojne službe,” je menil. Ocenjuje, da bo letos zabeležil polovičen izpad pridelka, predvsem zaradi vremenskih razmer, ki so se tako nerodno “pokrile”. Ob večji količini padavin to poletje jim jo je zagodla še oljčna muha.

“Težko je najti krivca”

V Goriških brdih prav tako beležijo na splošno slabo letino od preteklih. Jordan Drnovšček sicer še ni začel z obiranjem svojega oljčnika, velikega dva hektara, a pričakuje podoben izplen kot ostali briški oljkarji. “V teh dneh so v oljarni srednje biotehniške šole v Novi Gorici v povprečju beležili od 6 do 12-odstotni izplen,” je dejal. “Po lanski nadpovprečni letini, se letos srečujemo s precej manjšim pridelkom. Težko je najti krivca za to,” je še dodal. Obenem je poudaril, da so oljke cvetele po pričakovanjih, a je bil že nastavek oljk v rodnosti manjši. Na oljevitost bo po njegovem mnenju vplivala tudi velika količina dežja, ki minulo poletje Primorski ni prizanesla. “V teh dneh smo poskusili vrsto leccino, ki je bila malce bolj pikantna kot prejšnja leta, črnica pa ravno prav aromatična in blago grenka,” je povedal o oljčnih okusih briških kolegov. “Kdor ni bil pozoren na oljčno muho in oljk ni zaščitil, bo lahko ob ves letošnji pridelek.”

Oljčni liker in marmelada za sladokusce

V Vipavski dolini bodo pri družini Trošt, ki je leta 2002 prva začela s pridelovanjem oljčnega olja na tem območju, oljke začeli obirati v soboto. “Opazujem jih, kako zorijo in temu se prilagajamo nato tudi mi,” je povedal Iztok Trošt. Oljčnik, ki obsega en hektar, imajo v Plačah pri Vipavskem Križu, šteje pa 470 dreves. Ob pridelovanju oljčnega olja plodove tudi vlagajo, Mojca Trošt pa se je poizkusila tudi v pripravi oljčnega likerja in marmelade. “V primerjavi z obeti oljkarjev v slovenski Istri upamo na dobro letino. Imamo namreč zelo polne oljke, ki smo jih junija pravočasno zaščitili pred oljčno muho,” je povedala. V enem izmed največjih oljčnikov v Vipavski dolini pričakujejo torej povprečen izplen. “Naše oljke še niso v polni rodnosti. Letina bo normalna, podobna kot prejšnja leta. Prejemam navodila, kako naj ravnam v oljčniku, a skušam skrbeti za svoje oljke po lastnem občutku, ne na splošno,” je še dodal Iztok Trošt. Za enkrat se še niso odločili za ekološko kmetovanje, ampak vztrajajo pri integriranem kmetovanju.

ANA CUKIJATI, AK

---