• Nina Luša (1)
    Nina Luša (1)
  • Egon Pelikan (2)
    Egon Pelikan (2)
    Foto: Tomaž Primožič/Fpa
  • Ivo Boscarol (3)
    Ivo Boscarol (3)
    Foto: Zdravko Primožič/Fpa
  • Mateja Kralj (4)
    Mateja Kralj (4)
    Foto: Petra Mezinec
  • Jožko Markič (5)
    Jožko Markič (5)
    Foto: Mitja Marussig

Peterica v predzadnjem letošnjem krogu

sobota, 26. november 2016, 06:00

V predzadnjem letošnjem izboru za osebnost meseca so kandidati Nina Luša, Egon Pelikan, Ivo Boscarol, Mateja Kralj ter Jožko Markič. O novembrskem “zmagovalcu” v akciji Osebnost Primorske, ki bo znan prihodnjo soboto, bodo odločili glasovi bralcev, poslušalcev in gledalcev Primorskih novic, Radia Koper in Televizije Koper ter komisije vseh treh medijev. Glasujete lahko do srede oziroma četrtka.

Nina Luša je predana folkloristka že več kot 30 let, za sabo pa ima tudi 15 let mentorskega dela v Folklornem društvu Val, ki je novembra praznovalo 55 let. Pod njenim vodstvom skupina vadi nove odrske postavitve in se udeležuje različnih srečanj folklornih skupin. Nina Luša je tudi članica ljudske pevske skupine Val in dolgoletna mentorica otroških folklornih skupin na koprski osnovni šoli. Je aktivna članica strokovnega sveta Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije in regijska selektorica otroških folklornih skupin. Vsako leto pomaga pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega Mednarodnega folklornega festivala MIFF, ki v istrska mesta poleg slovenskega prinaša tudi ljudska izročila številnih tujih folklornih skupin. Javni sklad za kulturne dejavnosti ji je za ohranjanje kulturne dediščine podelil srebrno priznanje.

Monografija Tone Kralj in prostor meje je monumentalno delo. O opusu slikarja Toneta Kralja je bilo namreč napisanih že veliko umetnostno-zgodovinskih študij, zgodovinar Egon Pelikan pa Kraljevo delovanje na Primorskem postavlja v zgodovinski kontekst. Bralcem namreč pokaže, da je slikar, ki je na Primorskem deloval v času fašizma, po naročilu primorskih antifašističnih duhovnikov, s svojimi cerkvenimi poslikavami pravzaprav označil slovensko etnično ozemlje in ustvaril ne le slovenski, marveč tudi evropski in svetovni fenomen. Pelikanova knjiga ponuja razmislek tudi o tem, da v Sloveniji ni le ene same zgodovine 20. stoletja ter opozarja na pomen primorskega upora fašizmu.

Ivo Boscarol je s svojim podjetjem Pipistrel sklenil največji posel s Kitajci, katerega vrednost je ocenjena na 500 milijonov evrov. Na Kitajskem bodo zgradili več tovarn za proizvodnjo letal, več kot 500 jih bodo tam izdelali vsako leto. Prek kitajskega trga si je utrl pot za prodajo letal še v trinajst držav jugovzhodne Azije. Predvsem pa je pomembno, da bo večji del denarja iz tega posla Pipistrel namenil domačemu razvoju novih zelenih letalskih tehnologij. V Sloveniji od ajdovskega podjetja živi več kot 200 družin. Do sredine naslednjega leta bodo na račun razvoja 19-sedežnega letala na električni pogon zaposlili še približno 50 inženirjev oziroma znanstvenikov.

Zadnja leta za Kosovelovo spominsko sobo, pa tudi za popularizacijo pesnikove dediščine, skrbi Mateja Kralj s sodelavci na sežanski Ljudski univerzi. Odkar so pred dvema letoma, ob 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela, sobo obnovili, ta postaja pomembno središče vseh novih dognanj o pesnikovem življenju in delu. Sredi novembra so v Sežani obeležili štiri desetletja delovanja Kosovelove sobe. Spomine in pričevanja, povezane z dogodki pred 40. leti, pa so strnili v prvo številko časopisa Konstruktivist in znova dokazali, kako močno si prizadevajo, da bi pomen o dragocenosti dediščine in ustvarjalnega duha enega največjih slovenskih pesnikov še trdneje zasidrali v življenje njegovega rojstnega mesta.

Društvo, ki ga vodi Jožko Markič, ohranja 150-letno tradicijo solkanskega mizarstva in neguje spomin na mojstrstvo, ki je še v začetku 19. stoletja rezalo kruh več kot 350 obrtnikom. Njihovi kakovostni in lepo oblikovani kosi pohištva so krasili domove in notranjost številnih javnih ustanov po širši Goriški, Italiji, znani so bili v Dalmaciji in celo na Bližnjem vzhodu. Tudi notranjost bazilike na Sveti gori, del opreme za italijanski parlament, pohištvo Titovega delovnega kabineta so delo solkanskih mizarjev. Spomin na žlahtno obrtništvo ohranja Rezbarsko društvo z eksponati v Muzeju mizarstva, z Ulico mizarjev v Solkanu. Okoli 60 hiš, kjer so bile včasih mizarske delavnice, je dobilo lična obeležja in na skoraj polovici so ohranjena nekdanja, domača imena.

Kako glasujete?

> Glasovnice bomo v uredništvu Primorskih novic zbirali do četrtka, 1. decembra, opoldne.

> Do srede, 30. novembra, opolnoči bomo zbirali tudi glasove na naši avtomatski telefonski številki 090/936-096. Klic iz stacionarnega omrežja stane 1,29 evra (z DDV).

> Do srede opolnoči lahko glasujete tudi na spletni strani www.primorske.si.

> Glasujete lahko tudi v živo na Radiu Koper danes ob 11. uri, od ponedeljka do srede pa opoldne, s SMS- sporočili na številko 031/636-999 in na elektronski naslov: osebnostprimorske@rtvslo.si.

NIVES KREBELJ


Povej naprej: