Šele ko začutimo, res razumemo
Primorci so februarja največ glasov namenili dokumentarnemu projektu novogoriških ustvarjalk. Še enemu v občudovanja vrednem nizu filmov, ki ohranjajo najdragocenejše: spomin.
mavric pivk/delo Foto: Mavric Pivk/Delo
Vez med materjo in hčerjo ne more biti drugačna kot edinstvena. Ker je starodavna in prvinska, ker je vsa ženska ter zato prefinjena in hkrati jeklena. Naveza Nadje Velušček in Anje Medved pa ima še nekaj členov več. Utrjujejo jo neizčrpna domišljija, ustvarjalna trma ter posebno tenkočuten odnos do ljudi in njihovih zgodb.
Dokumentarni in umetniški projekti, v opusu Anje Medved jih je več kot dvajset, skoraj polovico jih je podpisala v soavtorstvu z mamo Nadjo, raziskujejo polja čustev, doživetij, spominov. A nikakor ne z namenom oženja horizonta in umikanja v zavetje intimnega, temveč, ravno nasprotno, z željo poglobiti naše razumevanje lastne preteklosti in izročila kot sil, ki izoblikujejo današnji trenutek.
Vsi februarskikandidati
Kandidati za osebnost Primorske meseca februarja so bili še jamarja Niko Luin in Emil Frankič - Enfra, v. d. Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Tatjana Dizdarevič in pobudnik obeležitve stote obletnice rojstva Jožeta Babiča Aleksander Peršolja. Pogovoru z zmagovalkama Anjo Medved in Nadjo Velušček lahko prisluhnete tudi na Radiu Koper danes ob 11. uri.
Izžrebali smo ...
Med tistimi, ki so glasovali za osebnost meseca novembra, smo izžrebali tri dobitnike nagrad Primorskih novic. Prejmejo jih Leonarda Šircelj iz Nove Gorice, Franka Turšič iz Dutovelj in Ida Mikolj iz Portoroža.
Dokumentarni film Vžgano v spominih je del obsežnega razstavnega in raziskovalnega evropskega projekta, v katerem je sodelovalo sedem ustanov iz treh držav. Projekt in film iščeta in ohranjata spomine prebivalcev vasi, na območju Julijske krajine, ki so jih med drugo svetovno vojno požgale nacistične in fašistične okupacijske sile. Sogovorniki v filmu so danes stari približno 80 let, ko so videli goreti svoje vasi - Mačkolje, Miren pri Novi Gorici, Šmarje pri Kopru in Žejane -, pa so bili otroci. Avtorici sta posneli pričevanja 32 ljudi, v film pa sta jih vključili 27. “Čas druge svetovne vojne, ki je bila na tem območju še posebej kruta, ostaja neraziskan,predvsem, če ga poskušamo razumeti z vidika civilnega prebivalstva. Ogromno je bilo namenoma zamolčanega kot tudi pozabljenega, kar je razumljivo. Morda je prišel čas, da o tej zakopani bolečini ponovno spregovorimo. Ne gre le za raziskovalno delo zgodovinarjev, ampak za željo vseh nas, da se od teh izjemnih ljudi, ki nas iz dneva v dan zapuščajo, nekaj naučimo,” je Medvedova odgovorila na vprašanje, zakaj je tema tako nagovorila občinstvo, da so množično glasovali zanju. Veluščkova pa dodaja: “Morda je Primorska domovina v domovini in take zgodbe nas povezujejo, nam dajejo identiteto.”
Mesečne zmage sta obe nadvse veseli. “V najinih dokumentarnih filmih se od samega začetka posvečava Primorcem in primorskim zgodbam, tako da je spodbudno prejeti povraten odziv, da se v njih najdejo,” se je odzvala Anja Medved. Morda je še toliko bolj simbolično, da sta prepričali s projektom, ki že v naslovu nosi za njuno delo zelo pomembno besedo: spomin. Civilnih pobud za ohranjanje spominov je vse več, se strinja Medvedova, vendar: “Sistematično beleženje spominov zahteva veliko časa, znanja in določeno infrastrukturo, ki si jo posamezniki ali nevladne organizacije težko zagotovimo, zato to delo, čeprav dragoceno, ostaja razpršeno in nezavarovano pred pozabo.” Nujno bi bilo najti model sodelovanja med posamezniki in ustanovami. Dela je še veliko, a lahko tudi veliko pridobimo. Pripoved je namreč neprecenljivo sredstvo za razumevanje: “Šele kadar začutimo, lahko zares razumemo. V filmu sva bolj kot o vojni želeli spregovoriti o preživetju in se osredotočili na tiste zgodbe, ki kljub strahotnemu nasilju povezujejo. Pravi heroji v tej zgodbi so številni brezimni, ki svoje človečnosti niso zastavili za kakršnokoli pripadnost.”
Je tudi nagrada simptom, da se vse bolj zavedamo pomembnosti ohranjanja spomina? Veluščkova odgovarja: “Srčno upam. Če bo najina nagrada prispevala k še večji ozaveščenosti ljudi, predvsem pa institucij, ki lahko omogočijo takšno izvedbo, potem je dosegla svoj namen in presrečni sva, da sva jo dobili, zato prisrčna hvala vsem, ki so glasovali za naju.”
VESNA HUMAR