• Foto: Tomaž Primožič/Fpa
  • Foto: Tomaž Primožič/Fpa
  • Foto: Tomaž Primožič/Fpa

Ženske v povojni tranziciji

sobota, 6. maj 2017, 06:00

Zgodovinarka Marta Verginella je že uveljavljena v slovenskem in italijanskem znanstvenem prostoru, s štipendijo Evropskega raziskovalnega sklada pa je dosegla najširše meje akademskega sveta.

Idejo o projektu Povojna tranzicija v severovzhodni jadranski regiji z ženske perspektive je dobila med svojimi rednimi vožnjami med Trstom in Ljubljano, pred spustom v Ljubljansko kotlino. “Razmišljala sem o dveh potencialnih temah, a je ta obveljala. Svojemu raziskovalnemu timu pa se lahko zahvalim, da so prijavo sprejeli, saj so postopki zelo zahtevni in brez prejšnjih izkušenj ne bi bili uspešni.”

Tržaški zgodovinarki, ki je kot redna profesorica zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je s tem uspel velik preboj, saj je Evropski raziskovalni sklad (ERC) leta 2007 ustanovila Evropska komisija z namenom, da bi spodbudila odličnost in vrhunskost v raziskovanju. Tokrat je med 231 projekti iz 20 držav razdelila 540 milijonov evrov. Verginellin projekt je edini slovenski in sploh prvi tovrstni slovenski projekt s področja družboslovnih znanosti in humanistike. Za primerjavo: Italija je na področju družboslovja in humanistike prav tako dobila financiran en projekt. Le 16 odstotkov projektov bodo vodile ženske.

Vsi marčevski kandidati

Kandidati za osebnost Primorske meseca aprila so bili še Tamara Urbančič, mentorica in pobudnica kmetijskih krožkov na osnovnih šolah v Ilirski Bistrici in Pivki, strokovnjak za področje vodnega prometa in logistike dr. Livio Jakomin, kustosinja Pomorskega muzeja Sergej Mašera in avtorica knjige Giuseppe TartiniDuška Žitko ter novinar Primorskega dnevnikaSandor Tence. Pogovoru z zmagovalko Marto Verginella lahko prisluhnete tudi na Radiu Koper, danes ob 11. uri.

Izžrebali smo ...

Med tistimi, ki so glasovali za osebnost meseca aprila, smo izžrebali tri dobitnice nagrad Primorskih novic. Prejmejo jih Lojzka Mozetič iz Volčje Drage, Manica Logar iz Vrbice in Magda Batagelj iz Kamenj.

2,260.000 evrov, ki jih namenja ERC, bo porabljenih za oblikovanje mednarodne raziskovalne ekipe in zaposlitve mlajših raziskovalcev in raziskovalk, ki so zaslužni za njegovo prijavo. Raziskovalci na slovenskih univerzah so vajeni kandidatur na domačih in mednarodnih razpisih, a je bil ta eden zahtevnejših. “Brez tega projekta bi, vsaj nekatere, ostale brez zaposlitve. Zato je potrebno strukturno rešiti vprašanje gmotne negotovosti mlajše generacije in odločno povečati sredstva, ki jih Slovenija namenja znanosti,” stopa v bran svojim mlajšim kolegom, čeprav sama z zniževanjem proračuna za znanost ni ogrožena. Del sredstev bo prejela tudi matična fakulteta, sama pa se bo lahko v naslednjih petih letih, kolikor bo trajal projekt, razbremenila večjega dela pedagoških obveznosti in se bolj posvetila raziskovanju.

Omenjeni projekt pa je le nadaljevanje njenih prejšnjih raziskav, saj se v zadnjem obdobju ukvarja s položajem žensk v družbi - uredila je odmeven zbornik Dolga pot pravic žensk; pravna in politična zgodovina žensk na Slovenskem -, ustno zgodovino in mejnimi študijami. Tudi ta projekt zajema regijo, ki sega onkraj slovenskih meja - avstrijsko Koroško, Furlanijo - Julijsko krajino, območji Hrvaške in Balkana. “To območje je vedno doživljalo pretrese, premikanje meja, mednacionalne konflikte, a tudi oblike iskrenega medetničnega sodelovanja. Kakšna je bila vloga žensk v teh procesih in kako so na to vplivali narodna in razredna pripadnost, poklic, starost, jezik, ekonomski položaj in migracije? S temi vidiki v prelomnih obdobjih ob koncu prve in druge svetovne vojne ter po razpadu Jugoslavije se bomo ukvarjali v raziskavi,” dodaja Verginella, ki še vedno živi razpeta med rojstnim Trstom in Ljubljano, kjer ustvarja poklicno pot. To ji daje širino, da zgodovinske in družbene pojave lahko opazuje “od zunaj” in nanje neobremenjeno opozarja v javnosti. Tudi to naj bi bila vloga intelektualcev v moderni družbi. Prav tako poskuša svoje ugotovitve in raziskave predstaviti najširši javnosti, s čimer veliko prispeva k popularizaciji zgodovine in družboslovja. Pred leti je tudi predavala na koprski fakulteti za humanistične študije, a jo je zapustila še pred lansko ločitvijo ZRS in Univerze na Primorskem.

Ob vpetosti v mednarodne akademske tokove - redno se udeležuje seminarjev na prestižni École des hautes études en sciences sociales (EHESS) v Parizu - in spremljanjem strokovne literature nima veliko časa za sprostitev. Baterije najraje napolni s tekom in nordijsko hojo po obronkih tržaškega Krasa, k dobremu počutju pa pripomoreta tudi joga in dober film.

DENIS SABADIN


Povej naprej:

Mnenja