Igre okrog drugega tira
Pisma bralcev
15. 06. 2017, 16.13
, posodobljeno: 20. 03. 2018, 15.31
Dve različici od treh, inženirja Mihe Jazbinška in inženirja Rudija Varla, bistveno izboljšujeta sedanji vladni projekt, predlog prof. Duhovnika s skupino pa je drugačen. Na žalost smo predstavitev doživeli po sprejetju Zakona o drugem tiru. Potem je bil po vladnem predlogu sprejet še program za izgradnjo dvotirne proge.
Vladna različica za predor z enim tirom bi stala 1,4 milijarde evrov, imela bi 20,5 km predorov, gradnja bi trajala 7-8 let, imela bi en tir, poleg tega bi se uporabljal tudi obstoječi.
Skrajšano: (1,4 milijarde, 20,5 km, 7-8 let, 1 tir + stari tir); Jazbinškova različica: (1,1 milijarda, 18,1 km, 5-6 let, 2 tira + stari tir); Varlova različica: (1 milijarda, 16,1 km, 6 let, 2 tira + stari tir); Duhovnikova različica: (800 milijonov, 4,1 km, 3-4 leta, 2 tira, stari tir bi postal kolesarska steza).
Tehnični podatki so citirani iz brošure “Dvotirna proga KOPER-DIVAČA, prof. dr. Jože Duhovnik s skupino strokovnjakov LECAD. Predstavitev inženirski javnosti v DS, Ljubljana, maj 2017”. Vladna različica z dvema tiroma v predoru bi po mnenju skupine prof. Duhovnika stala 2,5 do 4,5 milijarde evrov in gradili bi jo deset do 14 let. Po popravljenem predlogu vlade, bi dvotirna proga v predoru podražila projekt za 90 milijonov evrov. Ker gre za absurdno razliko, je resnica verjetno nekje vmes, torej med 600 milijoni do 1 milijarde evrov.
Drugačnost Duhovnikove različice je v tem, da bi ob sedanjem tiru med Divačo in Prešnico ter med Luko Koper in Loko pod Črnim Kalom, dodali staremu še en tir, med Prešnico in Loko pa zgradili predor z večjim padcem, ki bi bil bistveno krajši od ostalih, imel bi dva tira in vmesno servisno cesto. Promet v predoru bi se odvijal nekoliko počasneje, kar je na krajši razdalji sprejemljivo (50 km/uro), vendar brez ustavljanja. Strmino bi pomagala premoščati dva priklopna vozička na jekleni vrvi. Stara trasa Prešnica - Loka preko Kraškega roba bi se spremenila v kolesarsko stezo, kar bi rešilo bržanske vasi požarov in drugih nadlog.
Različica vlade, enako velja za predloga Jazbinška in Varla, vključuje dolg predor, ki bi prišel na dan v Preložah pri Divači, od ustja predora do predela nasproti Divaške jame bi proga tekla po useku. Med iztekom useka in postajališčem v Divači je načrtovano obsežno manipulativno območje, ki bi zajelo naravne spomenike Divaško jamo, vhodno brezno Kačne jame, udornice Bukovnik, Risnik in Radvanj ter Malo in Veliko Triglavco, ki sta pomembna arheološka spomenika. Prostor za manipulativno območje bi bilo potrebno posekati in zravnati ter pripraviti za dovoz in odlaganje ogromnih količin izkopanega materiala iz predora. Načrtovano je torej uničenje okolja, v katerem so umeščeni omenjeni naravni in kulturni spomeniki, kar pomeni njihovo razvrednotenje. Projekt sicer predvideva povrnitev v prvotno stanje, vendar je to zgolj tehniško-administrativna floskula, saj vrtač ter skal z žlebiči in škovnicami ni mogoče pripeljati od drugod.
Različica prof. Duhovnika ne potrebuje velikega manipulativnega prostora v Divači, je najcenejša, je izvedljiva v najkrajšem času, z izgradnjo se lahko takoj začne. Ne da bi zanemarjal prizadevanj inž. Jazbinška in inž. Varla, ki sta predlagala bistveno izboljšavo vladnega projekta, menim, da je Duhovnikova različica v tehničnem in ekonomskem smislu najprimernejša, zato bi bilo dobro, da jo podprejo vse tri inženirske organizacije in prispevajo k uveljavitvi slovenskega inovativnega inženirskega znanja. Poleg tega bi spomnil na leto, ali nekaj več, staro interno pobudo Nadzornega sveta Luke Koper, ki je svojo predsednico, gospo Alenko Žnidaršič Kranjc zaprosil, naj se pozanima za možnost financiranja nove proge pri slovenskih zavarovalnicah. Po njenih izjavah na TV je bilo poizvedovanje uspešno, vendar je vlada poizkus zatrla že v kali.
Poleg omenjenega ideja prof. Duhovnika omogoča dolgoročni razvoj Divače kot naravoslovnega središča Krasa, kjer so ohranjene površinske oblike obsežnega ponornega območja reke Reke, od kanjona na obrobju Vremske doline do velikih udornic Radvanja, Risnika in Bukovnika, do najvišjih nivojev nekdanjega podzemnega toka v Divaški jami s Trhlovco in do izjemnega večetažnega sistema rovov Kačne jame. Tu bi ob primerni predstavitvi lahko učinkovito tržili sožitje naravnih in kulturnih vrednot s tehnično dediščino Južne železnice in Istrske proge, ki bi ju nadgradili z inovacijo prof. Duhovnika za novo stoletje.
Ta prispevek pišem kot državljan in davkoplačevalec, ker menim, da je vladna različica projekta napoved nove investicijske luknje. Prof. Duhovnik s skupino je s svojo idejo seznanil odgovorne v vladi že pred letom, vendar je bil povsem prezrt, čeprav se to ob tako inovativnem predlogu ne bi smelo zgoditi. Vztrajanje na najdražji in neuravnoteženi različici ter vključevanje Madžarske v financiranje, kaže na nedopustno sistemsko koruptivnost. Predvidena napoved podražitve dvotirnega predora za 90 milijonov sum na veriženje le povečuje, saj bi bili aneksi v tem primeru neizbežni. Močno se bojim, da vodi nategovanje z drugim tirom v opustitev samostojne povezave Kopra z zaledjem in na preusmeritev tovora preko Trsta. Za tako rešitev posamezniki brez zgodovinskega spomina že dolgo navijajo.
Po različici prof. Duhovnika bi lahko pričeli z gradnjo vzporednega drugega tira med Divačo in Prešnico ter Luko Koper in Loko takoj, ne bi takoj potrebovali večjih vsot denarja, proga bi bila zgrajena in usposobljena najkasneje leta 2022. Gotovo je tak scenarij nočna mora za domače verižnike in tujo konkurenco Luke Koper. Zakon o drugem tiru in vključevanje Madžarske sta plod verižniške miselnosti, zato bi ju bilo najbolje čim prej pozabiti in se še letos lotiti dodatnega tira. V tem smislu je zbiranje podpisov za referendum proti Zakonu o drugem tiru in proti vladni različici, dobrodošlo.
V korist Slovenije bi bilo, če bi tudi skupina prof. Damijana, ki si prizadeva za znižanje stroškov izgradnje drugega tira in za izključitev Madžarske, podprla idejo prof. Duhovnika. Privolitev vlade v dvotirni predor in v omejitev vloge Madžarske je le predvolilna koncesija civilni iniciativi Damijanove skupine in naivnim volilcem.
Dr. LADISLAV PLACER, Ljubljana