• Foto: Leo Caharija

Nova Gorica, mesto brez zvonika?!

četrtek, 2. marec 2017, 14:25

V zadnjem času je bilo več zapisov o gradnji novega mesta ob meji, prispevek je bil tudi na TV Slovenija. Vsi so poudarjali, da je bilo to mesto brez cerkve, oziroma da je bilo načrtovano brez cerkve.

Kar zadeva načrte, je to verjetno res, saj so načrtovalci pričakovali, da v novem mestu ne bo več potrebe po njej. Vendar pa so pisci in poročevalci pozabili omeniti, da je “mesto” imelo svojo cerkev od prvega dne (prva cerkvica je bila postavljena že v 17. stoletju), skupaj z zvonikom oziroma še preden so ga začeli graditi. To je cerkev Marijinega oznanjenja na Kostanjevici v Novi Gorici. In ni imelo samo te stare cerkve (ki je bila obnovljena po prvi svetovni vojni), imela je tudi samostan, bogato samostansko knjižnico, patra Škrabca in - Bourbone. Res pa je, da je kostanjeviški, sedaj kar poenostavljeno kapelski zvon, v letih po vojni potreboval dovoljenje, da je zvonil pred polnočnico in da tudi danes marsikoga moti pri spanju.

Dokumenti nesporno dokazujejo, da so slovenski frančiškani tudi v času fašizma živeli na Kostanjevici, pregnani so bili leta 1924. Prav tako je navedeno, da so se vrnili in na Kostanjevici bivali med in pred koncem 2. svetovne vojne kot gostje. Omenjen je pater Gracijan Heric, do konca leta 1945 pa sta prišla še patra Otmar Vostner in Oto Kocjan.

10. februarja 1947 je bila podpisana Pariška mirovna pogodba in že naslednjega dne so italijanski frančiškani prepustili samostan slovenskim. Ta dan se je že začelo nekakšno župnijsko življenje na Kostanjevici, še posebej za goriške Slovence. Ko je zadnja zaveznica Rusija ratificirala mirovno pogodbo, je bilo določeno, da je 15. september dan, ko demarkacijska črta postane državna meja. 14. septembra je veliko ljudi prestopilo demarkacijsko črto in odšlo v Italijo (mogoče tudi nasprotno), mnogi so se s težkim srcem poslavljali od Kostanjevice. Dr. Franc Močnik je takoj, ko je nova meja stopila v veljavo, 16. septembra 1947, ustanovil na Kostanjevici samostojno vikarijo, v katero so bili vključeni tudi deli župnij sv. Ignacija, sv. Vida in Modesta, sv. Roka in sv. Hilarija, ki jih je meja odrezala in priključila Jugoslaviji.

Pater Otmar Vostner je bil prvi vikar. Od tega dne dalje se je pričelo razvijati pravo župnijsko življenje. Ta status je veljal do 16. novembra 1953, ko je apostolski administrator dr. Mihael Toroš vikariat tudi formalno povzdignil v župnijo. Podrobneje je o zgodovini Kostanjeviškega samostana, cerkve in župnije zapisano v Spominski knjigi Župnije Nova Gorica - Kapela (ob 60-letnici 2007, izšla 2008), v knjižici Cvetje s Kostanjevice, patra Davida (2010), marsikaj tudi na spletni strani Frančiškanskega samostana Kostanjevica Nova Gorica.

Princ Louis Alphonse Bourbonski se je, skupaj z našim županom, prav dobro počutil pri župnijski nedeljski maši v novogoriški cerkvi na Kostanjevici, kamor se je prišel poklonit svojim prednikom, predvsem kralju Karlu X. Bilo mu je všeč in je obljubil, da bo k nam pripeljal tudi svojo družino.

MIRA BASTJANČIČ,

Nova Gorica


Povej naprej: