• Fotografija je simbolična.
    Fotografija je simbolična.
    Foto: Zgrs Sežana

O požarih in odgovornosti zanje

četrtek, 10. avgust 2017, 14:31

Kolumne z naslovom “Gasilci kot poslednji apostoli” sicer nisem prebral v celoti, bi pa v tem kontekstu predlagal, da se vsaj en medij neha ukvarjati s herojstvi gašenja in pogleda realno. Vsi požari, ki niso posledica samovžiga ali strele, so posledica nevestnega, malomarnega in neodgovornega dela posameznikov. Imamo požarno inšpekcijo, ki v 25 letih ni niti enkrat zaprla proge Divača-Koper, imamo predsednika vlade, vrh gasilske organizacije, Upravo za zaščito in reševanje, koprske gasilce, ki točno vedo, kako je mogoče s pomočjo motorja, tudi z novim tipom protipožarnih zidov požare ne le preprečiti, ampak jih začeti gasiti, ko so še v začetni fazi.

Zame so ti požari tema za psihiatra. Odkar so dobili koprski gasilci konje za vleko ročne brizgalne, gasijo travo ob progi in so na to še vedno ponosni. Druga plat so mediji. Lanski strošek gašenja je bil 540.000 evrov. V kolikor bi imeli na 9 km odseka, kjer gori, dva gasilca na dveh motorjih z visokotlačno črpalko in 75 litri gasilne tekočine, bi se požare začelo gasiti najkasneje v 7 minutah po prvem dimu. S kros motorji se pelješ ob tirih ali med njimi: Stanovnik 120, gasilci pa 50 kilometrov na uro.

Druga zelo nerazumljiva rešitev je eden od treh Unimogov, ki imajo nastavke za vožnjo po tirih: nizka prikolica zadaj z 10 m3 vode, na prtljažniku Unimoga pa enak gasilski top kot na gasilskih tovornjakih. Parkirani so v Kopru ali Divači.

Tretja nerazumna rešitev je vagon za prevoz tovornih vozil ali recimo eden od 20, ki so za tanke, ki se jih ne vozi več: za njim lokomotiva ali premikalka, za njo pa cisterna s 44 kubiki vode. Pogasi do 70 metrov levo in desno od proge.

Moje pisanje lahko razumete kot še enega v nizu ekscentričnih tekstov, s katerimi se srečujete vsakodnevno. Zadeva se vleče 12 let, nepotrebnih stroškov je za kakšnih 7 milijonov in nihče ni za to kazensko ali materialno odgovoren. Pa parkirajte na pločniku, ne imejte ob srečanju z organi pregona pripet pas med vožnjo. Nadzor nad uporabo telefona med vožnjo je v Sloveniji neprimerno večji kot nad požarno varnostjo. Ob tem, da lani ni bil zabeležen niti en primer nesreče v prometu kot posledica uporabe telefona med vožnjo.

Kritičen sem tako do dela ljudi v javni upravi, ki lahko vse te kolobocije preprosto preprečijo, kot do novinarjev, ki si ne upate, nočete ali ne smete zapisati dejstev. Če vi zakurite sosedu avtu, za to odgovarjate. Ko državne Slovenske železnice zakurijo 100 hektarjev, nihče ne odgovarja za nič.

Tudi požari ob tirih, ki se dogajajo od postavitve tega industrijskega tira iz Luke naprej, so posledica neodgovornega dela. Direktorji na Slovenskih železnicah, vključno z delavskim in sindikalnim imajo do 8500 evrov mesečne plače, torej 100.000 letno bruto in zato je razumljivo, da pri delu varčujejo. Sistem infrastrukture ne omogoči postavitve kateregakoli tipa protipožarnih ograj, niti najcenejšega.

Poklicne gasilce plača država, tako ljudi kot opremo. Helikopter za gašenje enako plača proračun, tudi pilote. Zavarovalnica, ki zavaruje odgovornost vseh na Slovenske železnice, je prav tako v lasti države. Prostovoljni gasilci pa gasijo zastonj, ker isti sistem vodenja in upravljanja z državo in njenimi podjetji noče omogočit preprostejše protipožarne zaščite in gašenja.

V morebitnem odgovoru bodo predstavniki povedali, da stvari, ki jih pišem, sploh niso mogoče, ker jih ne dovoljuje zakon. Največji problem za njih je to, da bi zakon prilagodili dejanskemu stanju, kot so denimo pred leti, ko so gasilci konje zamenjali z avtomobili, železničarji pa parne lokomotive z dizel in elektirčnimi.

Požare - tudi ob progi - pa se sicer gasi enako kot v času, ko je bil konj glavno prevozno sredstvo.

MITJA VILAR, Šmarje Sap


Povej naprej: