• Besim Hajdari, ki v Postojni živi že dolgo, meni, da bi s 
postavitvijo kipa Matere Terezije - ki zdaj čaka v skladišču - 
Postojna dobila novo kulturno, versko in turistično točko.
    Besim Hajdari, ki v Postojni živi že dolgo, meni, da bi s postavitvijo kipa Matere Terezije - ki zdaj čaka v skladišču - Postojna dobila novo kulturno, versko in turistično točko.
    Foto: Veronika Rupnik Ženko

Postavljanje spomenikov in nagrade za urejeno podobo

petek, 2. december 2016, 06:00

Ko prebiram PN z dne 27. oktobra letos, ne morem ravnodušno mimo dveh zapisov. Prvi se me dotakne ob pismu bralcev staroste goriških gradbincev Danijela Magajne, v katerem izraža svoje mnenje ob postavitvah spomenikov in javnih obeležij. Popolnoma se strinjam z njim glede novogoriških spomenikov, ob katere se spotakne.

O postavitvi spomenika Materi Tereziji pa mislim, da ga ni primernejšega kraja v Sloveniji, kot je Postojna. Mesto z milijon obiskovalci letno bi se s takim kipom zagotovo še bolj obeležilo. Zdi se mi, da bi postavitev nekje v bližini vhoda v Postojnsko jamo dala pravo piko na i - zato predlagam v razmislek ta izziv tako Marjanu Batagelju, kot postojnskim občinskim veljakom.

Kot rojeno na črnovrški planoti pa me je zelo prizadel članek o obilici nagrad za urejeno podobo idrijskih krajev. Med njimi ni niti ene nagrade za črnovrško planoto! Kje so odgovorni, od ljudstva izvoljeni, da ne opazijo zaslug prizadevnega povratnika iz Avstralije, ki je v dobrih dveh letih polepšal in temeljito spremenil podobo osrednjega črnovrškega parka, poslikal in obnovil več kapelic ...

Pa ne le pri tem ocenjevanju, tudi pri drugih akcijah na občinski ravni redkokdaj opazim, da bi prišli na površje prizadevni rojaki, bodisi skupina, ki se trudi obujati tradicijo pridelave in predelave lanu na črnovrški planoti, ali pa mladi zadloški entuziast Lovrenc Habe, dolgoletni izdajatelj lastnega časopisa in tisti, ki s svojo energijo združuje mlade ob drugih dejavnostih, od filma do gledališke igre. Se kdo spomni na priznanje prizadevnih članov domačega kulturnega društva, ki vsako leto pripravijo pevsko revijo, na kateri se predstavi kar devet pevskih zborov, ki delujejo na planoti. Opazi kdo trud in domačina Pavla Čuka, ki z vzdrževanjem smučišča še ohranja sloves nekdanjega smučarskega središča občine?

Kje so tisti, ki bi morali videti napore lastnikov smučišča Javornik? Še bi naštevala, a vse bolj se mi v spomin vsiljujejo besede mojega pokojnega očeta, ki je večkrat rekel, da v Črnem Vrhu nikoli nič ni bilo in nič ne bo. Sumim, da so te besede morda slišali tudi odgovorni v občinskem centru!URŠKA TESTEN, Kromberk


Povej naprej: