• Foto: Marica Uršič Zupan

Slovenske strategije

petek, 10. marec 2017, 15:33

Na veliki izložbi slovenskih dogodkov se pred širšo javnostjo razstavljajo trije v nebo vpijoči “projekti”. Najprej po več kot dveh desetletjih nerešeno vprašanje južne meje ali, natančneje, meje v Istri. Nato skoraj neozdravljiv dolgoletni bolnik Cimos. In zadnji primer, nesrečno slovensko vino Kraški teran, ki zadeva celotno našo državo, neposredno pa južno Primorsko.

Vino teran je avtohtoni pridelek trte refošk na kraški zemlji in je neizpodbitno slovensko vino “po rodu in domovanju” ter naša nacionalna dediščina. Toda zaradi značilne slovenske politične “zaspanosti”, je danes ta kraški proizvod v ospredju z ostrimi debatami na slovenski in hrvaški strokovni ter politični ravni. In tudi v Bruslju zadnje dni prelivajo iz kozarca v kozarec besede o tem, čigavo je to izjemno vino rubinaste barve. Medtem ko je Hrvatom s hitrimi koraki že skoraj do kraja uspelo prepričati evropsko komisijo, da se na Hrvaškem goji trta z imenom teran, iz katere oni pridelujejo hrvaški teran, kaže, da Slovencem še ne uspeva dokazati, da trta teran sploh ne obstaja in da je domovina terana doma na Krasu. Vsekakor primerna tema za prazna politična pregovarjanja v nedogled.

Če prebiramo strokovno literaturo o vinih, najdemo v njej zapisano, da je teran slovensko avtohtono vino, ki ga pridelujejo na krasu iz trte refošk. Torej, teran ni trta, ampak je vino. In nadalje se lahko bere, da ima to vino zaradi kraške zemlje značilen okus, da vsebuje velik odstotek mlečne kisline, da vsebuje železo, da je antioksidant, da zavira slabokrvnost, znižuje holesterol in še kaj poleg tega.

Zgodovina pove, da pridelovanje terana sega v sam začetek našega štetja. Rimski zgodovinar Plinij je v prvem stoletju našega štetja zapisal, da je cesarica Julija, žena cesarja Avgusta, pripisovala svojo visoko starost (dvainosemdeset let) uživanju vina “Pucinum”, ki so ga pridelovali na kamnitih gričih nedaleč od izvira reke Timav, to je na kraški planoti. Plinij še dodaja, da ni vina, ki bi bilo bolj zdravilno od tega.

Tudi Valvazor ga omenja v svoji Vojvodini Kranjski. In naš pesnik Kosovel je zapisal o njegovi dragocenosti sledeče: “Je krepak in jeklenast, rubinasto leskeč, poln življenja” in še posebej: “Prišel sem na Kras in ozdravel”. Je treba še kaj bistveno več povedati?

Toda, kot že nekatere slovenske kvalitete, si Kraškega terana, kot sem zgoraj dejal, in kot že vsi vemo, lasti naša soseda Hrvaška! In kako značilno slovensko se je dogodilo: če se ne bi dvignili kraški vinarji in ustanovili civilno iniciativo ter z njo šli pod zastavo vinarja Marjana Colje do Bruslja ter uspešno sunili v togi aparat Evropske komisije, bi se to vino danes že prodajalo na Hrvaškem in še kje, z imenom “Hrvaški teran”.

In ta “hrvaški teran” je že med dokumenti evropske komisije. Coljeva civilna iniciativa je še odkrila ključen podatek, da so nekatere trditve v teh dokumentih ponaredki. Po vseh razlagah in ugotovitvah civilne iniciative je predsednik Evropske komisije gospod Juncker obljubil, da se bo pogovor o teranu v Bruslju obnovil ter izrazil svoje prepričanje, da se bo zadeva nagnila v korist Sloveniji. Morda bo pa res!?

FRANE GOLJEVŠČEK, Izola


Povej naprej: