Vipavsko gostišče Adria - kdo tu zavaja?

Vipavci, pa tudi prenekateri obiskovalci centra Vipave, se ob zgoraj zapisanem zagotovo vprašajo: katero gostišče Adria? Vprašanje je umestno: gostišča Adria v Vipavi ni, je samo še napis na opuščeni zgradbi, ki kazi podobo sicer urejenega centra mesta. V pismu z naslovom “Direktor Mlinotesta zopet zavaja in laže”, ki ga je podpisal Tomislav Podgornik iz Nove Gorice in je bilo v Primorskih novicah objavljeno 27. oktobra, je podpisani zapisal, da so si “denacionalizacijski upravičenci od začetka postopka želeli čimprejšnje vrnitve nepremičnine v naravi”. Resnica je, da so prevzem nepremičnine vseskozi, že od leta 1998 dalje, pogojevali tudi s plačilom visoke odškodnine in je brez nje niso bili pripravljeni sprejeti, ko jim je bila ponujena. Nazadnje so nepremičnino dobili, Mlinotest jim je plačal tudi zahtevane visoke zneske kot nadomestilo za nezmožnost uporabe. Nepremičnina pa je še kar tam, v slabem stanju, in ne le kazi videz mesta, ampak tudi že ogroža varnost.

Za zares dolgotrajen postopek denacionalizacije Mlinotest seveda ne more odgovarjati, je pa imel postopek za vse zaposlene v podjetju zelo težke posledice, saj smo morali plačati skoraj milijon evrov. Slovenija je takoj po osamosvojitvi, torej že leta 1991, sprejela Zakon o denacionalizaciji, ki določa, da bo država, kadar je to le mogoče, vrnila nacionalizirano premoženje v naravi in izpeljala postopke denacionalizacije hitro - v enem letu. V primeru gostišča Adria to res ni bilo hitro, trajalo je 18 let. Res je, da so denacionalizacijski upravičenci vložili zahtevek za vračilo gostilne Adria zoper M hotel Planika d.o.o. leta 1992, res pa je tudi, da je, potem ko je šel Hotel M Planika, hčerinska družba Mlinotesta, leta 2001 v stečaj, Mlinotest predal ključe objekta občini, in res je, da je Vrhovno sodišče leta 2007 dokončno odločilo, da mora Mlinotest vrniti nepremičnino. In prav tako je res, da je bil objekt prazen, vendar so ga denacionalizacijski upravičenci prevzeli šele leta 2009. In dejstvo je tudi, da so istega, torej 2009. leta, denacionalizacijski upravičenci tudi vložili tožbo proti Mlinotestu, in sicer v višini 2,700.000 evrov, ki je bila zaključena januarja 2015 s sodbo Višjega sodišča, ki je upravičencem priznala odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe objekta od leta 1991 do leta 2009 v višini 924.036,80 evra (glavnica in obresti). Pri okrožnem sodišču v Ljubljani v zvezi s tem poteka odškodninski postopek zoper sodnega izvedenca dr. Dejana Žlajpaha, ki je v tej zadevi pripravljal izvedensko mnenje, saj je bilo njegovo neprimerno delo eden od razlogov za to enormno odškodnino. Poleg tega je bila zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS, ki je potrdila nerazumno visoko odškodnino (le ta je kar nekajkrat višja od vrednosti samega objekta), vložena pritožba na Ustavno sodišče, če bo potrebno pa se bo spor nadaljeval tudi pri evropskem sodišču.

Trditve, s katerimi Tomislav Podgornik tako vehementno zavaja javnost in obtožuje Davida Nabergoja, predsednika uprave Mlinotesta d.d., so preverljiva in torej precej drugačna. Dejstvo je tudi, da upravičenci z objektom, kljub temu da so ga prevzeli leta 2009, niso naredili ničesar, pustili so ga propadati in hkrati zahtevali visoko denarno odškodnino za obdobje od leta 1991 do leta 2009, ki so jo v skladu s končno sodbo Višjega sodišča v zakonitem roku januarja 2015 tudi dobili izplačano. Že pred leti so torej dobili objekt in že nekaj časa imajo dediči na svojih računih tudi priznano enormno odškodnino. Kaj pa so z njim storili, si lahko vsakdo pogleda na osrednjem trgu v Vipavi. Vanj zagotovo niso vložili niti evra od prejetega skoraj celega milijona.

DAVID NABERGOJ,

predsednik uprave Mlinotest d.d


Pišite nam


Najbolj brano