• Foto: Zdravko Primožič/Fpa

Vsi smo na ladji norcev

četrtek, 8. december 2016, 13:41

Kapitan, ki je premagal orkan, je prepričan, da ga čaka mirno morje, a v resnici tone in se utaplja. Tako metaforično lahko opišemo trenutno stanje naše države. Iskreno povedano, smo vsi na “ladji norcev”, ki je že zdavnaj izgubila kompas in pluje proti čerem zaradi blaznega kapitana, ki mu ni mar za posadko.

Mar smo državljani te tako imenovane države, res tako naivni in “zahojeni”, da ne razumemo vsega, kar se dogaja na političnem parketu in nam lahko mediji dnevno servirajo “burleske” v imenu državnega zbora, ministrstev in vseh institucij, ki se trudijo, da nam zagrenijo življenje na vsakem koraku. Težave državne uprave, ministrstev in sodstva so zagotovo rešljive, vendar je treba “imeti jajca”, da se naredi red. To je tako, kot bi pastir nenehno tarnal, da mu vsako zimo zmanjka ducat ovac, pa mu lastnik namesto lovca pošlje volka. Vse slovenske ovčice se sprašujemo, ali res ni nikogar, ki bi želel pomagati armadi upokojencev, ki živijo pod pragom revščine in jim javna podjetja zaradi revščine in nezmožnosti plačevanja osnovnih stroškov plenijo premoženje, prodajajo hiše in stanovanja na javnih dražbah. Ti isti upokojenci, ki ste jim odvzeli dostojanstvo in jih napotili v bolnišnice, kjer razsajajo “tifus” in čakalne vrste. Zakaj moramo prenašati, da so “koncesionarji” na prednostni listi, zakaj zavarovalnice kujejo dobiček z naslova denarja davkoplačevalcev in ga ne vračajo v zdravstvo, temveč na račune delničarjev in lastnikov? Mar nimate strokovnjaka, ki bi racionaliziral sredstva, ki odhajajo v žepe zasebnikov?

Mar menite, da ste stabilizirali gospodarstvo, potem pa nam razložite, kako je mogoče, da Maribor kot eno najbolj razvitih industrijskih mest v bivši državi ne premore niti enega dostojnega delovnega mesta, saj gre za mesto duhov, da o nekem okrevanju ni niti kančka upanja? Vrli Štajerci se trumoma selijo v Avstrijo, kjer svoje otroke vpisujejo v “resnično brezplačne” šole in upajo, da bodo svojim malčkom zagotovili boljšo socialno in ekonomsko prihodnost. Ja, ti ljudje pa imajo “jajca”. Prijateljica, ki je odšla s trebuhom za kruhom, je medicinska sestra, ki dela na očesnem oddelku bolnice v Leobnu in zasluži dobra dva tisočaka. Zanimivo je, da je za slednjo prispevkov in davkov 750 evrov, kar znese skupaj 2750€. Za ta isti osebni dohodek bi v Sloveniji moral delodajalec plačati 4150 evrov in zakaj? Zato, ker nima nihče poguma, da bi se vprašal, kateri “veleum” je uzakonil to norost?

Skrajno nedopustno je, da sindikalisti izsiljujejo celo državo, saj, kot je praksa, nihče ne nosi odgovornosti. Če nas ne bi bilo strah, bi predlagali, da Štrukelj in Kuštrin kandidirata na ministrska mesta in se potem dokažeta, kar je seveda norost, saj bi najbrž v kratkem “sanirala” tudi proračun.

Naj mi prosim nekdo pojasni, kako je mogoče, da so v času županovanja g. Križmana v mariborski občini zaposlovali 92 ljudi, ki so v celoti obvladovali vse procese občinske uprave. Danes je na tem istem naslovu 350 ljudi, ki pošteno delajo? Najbrž je treba veliko volje in energije, da lahko upravičiš zaposlitev vseh svojih političnih podpornikov, sorodnikov in prijateljev.

Žal ugotavljam, da politična elita ni dorasla situaciji, v kateri živimo in se ne zaveda stanja naše družbe. Še najhuje pri vsej tej zadevi pa je, da s prstom kažejo na napake levih in desnih, iz njih pletejo zgodbe in se obnašajo kot slon v trgovini s porcelanom, saj jim je vseeno za škodo, ki jo nenehno povzročajo izmučenem in oropanim ljudem, ki so jim odvzeli dostojanstvo in iz njih naredili drugorazredne državljane EU. Prepričan sem, da je več kot 70 odstotkov ljudi nezadovoljnih, ker ni niti volje še manj pa interesa, da bi se zadeve uredile in postavili temelji za tržno gospodarstvo. Za to pa je potrebna stabilizacija javnih financ in učinkovito sodstvo. Slednje je temelj vsake demokracije. Namesto da se medsebojno obtožujete, vam predlagam, da si vzamete dan ali dva dragocenega časa in obiščete štajersko metropolo, vendar ne pojdite v županovo palačo, temveč na Rdeči Križ ali Karitas ter se sprehodite po mestu in vprašajte naključne, kako živijo. Potem, ko pridete domov, se postavite pred ogledalo in se globoko zamislite, čeprav močno dvomim, da to zmorete, saj živite v čisto drugem svetu, ki nima z našim nič skupnega.

RADOVAN ŠVAGAN, Maribor


Povej naprej: