• Foto: Zdravko Primožič/Fpa

Zahtevam, pričakujem, sprašujem

četrtek, 16. marec 2017, 06:00

Spoštovani člani občinskega sveta, pozicije in opozicije, varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer, kolegi! Od obveznih spisov v srednji šoli, ki so jih javno brali, brez mojega dovoljenja, se pisanja pisem, blogov ... nisem lotevala. Izjema je par strokovnih člankov. Sem pa veliko brala, poslušala, razmišljala. Pogosto sem v različnih intervjujih, člankih, pismih bralcev naletela na besede: “Dost mam, mera je polna, vsega je preveč ...” Premalokrat pa sem v medijih, v parlamentu, pri univerzitetnih delavcih in akademikih naletela na besedi pričakujem, zahtevam. Vsa čast izjemam. Vedno istim ljudem, ki se izpostavljajo, da bi nas ozavestili, kam plovemo. K današnjemu pisanju sem pristopila, ko sem, ob vsem dogajanju na Škofijah, ki so ga polni vsi slovenski mediji, prišla domov in v svojem nabiralniku dobila “darilo” MOK. Žal do takrat še nisem prebrala sobotnih Primorskih novic, z dne 11. marca 2017.

Kot člane mestnega sveta občine Koper vas sprašujem: S kakšno pravico dovoljujete tiskanje obvestila o podpori krajanom Škofij pri njihovem nasprotovanju umestitvi migrantov-azilantov v središče njihovega kraja z družbenim denarjem ? Ali ste razglasili izredne razmere? In še posebej: s čim pojasnjujete tako posiljevanje občanov. Rekli boste: “Saj imate izbiro. Vrzite v koš.” A tako?

Kdo vam dovoljuje, da me postavite pred tako izbiro in me vznemirjate?

Niste ne davčni organ, ne volilna komisija, ne kdo, ki obvešča o nevarnostih za občane. V nabiralniku nisem našla oglasov, pred katerimi se lahko branim z nalepko. Ne gre za vsiljeno elektronsko pošto ali klic. Niste obrtniki, prodajalci s svojimi ponudbami, ampak organ države, ki mora poznati svoje pristojnosti.

Pričakujem tudi, da se boste jasno opredelili do nesodelovanja našega župana z Ministrstvom za notranje zadeve RS in da boste podprli opozicijo, ki bo, upam, nadaljevala z vprašanji o odgovornosti vas in vaših delavcev. Ne on ne vi je niste prevzeli, ko je šlo za netransparentne postopke nakupov in gradenj MOK, ko se je Koper pred našimi očmi spremenil v arhitekturno in botanično skropucalo. In, spomnimo se na javno izražen sovražni govor, ko in kadar so bili ogroženi vaši interesi.

Spoštovana gospa Nussdorfer, vas pa prosim, da vsem nam pojasnite, kaj lahko kot občani naredimo, da se to nikoli več ne zgodi. Kaj lahko storimo, ko predstavniki države manipulirajo z nami, ko ne spoštujejo meril, ki so postavljena za javno razglašanje nečesa, ko nas organi države izrabljajo za svoje interese? Kako je v zakonu opredeljen vdor v našo zasebnost?

Upam, da se bo našel še kak pravnik, ki se ukvarja z odnosom državljan-država, sociolog, ki ga zanima zloraba oblasti, pa novinar, poslanec ..., ki bo poskrbel, da bo občanom to jasno. Pa tudi, da se zakonodaja na tem področju še nadgradi.

Želim si, da na prihodnjih volitvah volilnih programov strank nimam v svojem nabiralniku. Dosegljivi naj bodo le na organih strank, v zato določenih javnih prostorih. Mir želim imeti več kot 24 ur pred volitvami.

Gospod Popovič, od vas pa pričakujem vsaj javno opravičilo za situacijo, ki ste jo povzročili. Ne govorite mi, kaj bi lahko drugi. Začnite pri sebi, posebej, ker v oglasu poudarjate, da je ministrstvo za zunanje zadeve že septembra 2016 javno predstavilo predlog lokacije namestitve azilantov in ste vi novembra dobili obvestilo, da razmišlja še o drugih možnostih. Ali nimajo pravice, da si premislijo?

Mene so učili, naj se pripravim na zase najslabšo možnost, ne najboljšo. Verjamem, da bi vam odgovarjal rek: “Brigo moja pređi na drugoga”. O politikih pa so menili še, da bi moral vsak, ki se je loteva, znati predvidevati. In posebej, biti občutljiv za najbolj ranljive skupine, najšibkejši člen.

Globoko se strinjam z g. Darjo Zgonc, ki je v intervjuju Primorskih novic, 4. marca 2017, ugotavljala, da raven politične kulture v vseh obalnih občinah, ne samo pri nas, pada. Ja, vaši zgledi vlečejo.

Obala res ni več, kar je bila. Napredna, ustvarjalna, sodelovalna skupnost spoštljivih posameznikov.

Gospod Popovič, čas je za drugačno politiko. Nedvomno se je v času vaših mandatov Koper razvil v moderno mesto. Izboljšali so se pogoji življenja občanov, uredila okolica, pogoji za delo številnih ustanov ... A pogosto sem se vprašala, kaj o vaši viziji meni zaledje. Ali smo v ravnotežju glede obravnave potreb vseh občanov in ali ste se dovolj potrudili, da zaledju predstavite, kaj ima lahko od takega razvoja mesta? Tisto, kar pa zame ne upraviči videnega, so vaše metode. Zaradi njih vas ne morem spoštovati, kot bi vas želela.

In med nama: nisem pozabila visokega mnenja , ki so ga člani moje družine imeli do življenja in dela vašega očeta. Ne na delitve na naše in vaše, nas tukaj in one tam zgoraj. Pa na pripoved o neki ženski davnega leta 1911 in kasneje v prvi svetovni vojni, kako v albanskih gorah išče zatočišče za svojega dojenčka in druge otroke. In še o neki drugi družini, ki naloži vse, kar so imeli na en sam voz in gre v begunstvo ob napadu Nemčije na kraljevino Jugoslavijo ob rapalski meji.

Hvala vam, gospod Popovič, ker ste me spomnili, kdo tudi sem in kaj moram. Ker še bolj razumem nek drug čas in problem hujskaštva in neodgovornosti v družbeno zaostreni situaciji. Ker ste me spomnili na tisto misel: “Pamti, živi pošteno, da boš dostojen spomina.”

Hvala vam tudi, kar delate od včeraj, čeprav se bojim, da le v skrbi zase.

PS: Čakam, kaj se bo zgodilo. Čakam tudi, da občutim vaše metode.

LJUBICA BABOVIČ, Škofije


Povej naprej: