• Foto: Sta

Zgledujmo se po Švici

četrtek, 2. marec 2017, 16:00

V zadnjem obdobju se je odprla razprava o slovenski vojski. Brez dilem lahko ugotovimo, da armada s 7000 plačanimi vojaki ni nikakršna armada. Tako vojsko bi lahko brez zadržkov združili s civilno zaščito in uspešno reševali neurja, žled in lubadarja.

Švica, država, ki nam je za vzgled že od osamosvojitve dalje, ima poleg zavidljivega standarda že vrsto let doktrino oboroženega naroda in redno rekrutno vojsko. Kljub večnacionalnosti Italijani, Francozi in Nemci že več stoletij ne poznajo vojn in so enotni pri kreiranju nacionalne obrambe ter mednacionalnih in političnih odnosov v državi ki so povsem nasprotne balkanskim izkušnjam. Državljani Švice so doktrino rekrutne vojske potrdili na referendumu pred nekaj leti. V okvir vojaškega usposabljanja poleg pospravljanja postelje in razklapljanja puške spadajo tudi druge vsebine. Predvsem mislim domovinsko vzgojo in to, da je obramba države nacionalni projekt in da brez vojaške enotnosti ni niti blaginje.

Le armada s približno 500.000 usposobljenimi in evidentiranimi vojaki v vseh vojaških formacijah bi bila lahko garancija, da o lastni usodi odločamo sami v naslednji vojni. Zgodovina nas uči, da je slovenski narod v preteklih vojnah tudi zaradi politične razdrobljenosti in nesamostojnosti plačal zelo visok krvni davek, ki še vedno buri današnje rodove. Primerna vojaška doktrina in vojaška vzgoja je za Slovenijo pomembnejša in dolgoročnejša kot trdijo nekateri naši politiki in je lahko samo dolgoročen projekt. Sodobni sistemi vojskovanja lahko rodijo pozitivne sadove le z široko nacionalno obrambo. Puške, tanki in topovi že dolgo niso več edino orožje sodobnega vojskovanja. Je tudi soft-ware, diplomacija in politika.

JORDAN KODERMAC,

Solkan


Povej naprej: