Borke proti brezglavemu šopingu

Živahno čebljanje, pomešano z glasom Glorie Estefan, ki v podlagi poje svojo Congo, je v avli koprskega Središča Rotunda v četrtek ustvarjalo prijeten ženski živžav. Po zraku so se nevidno tkale niti prijateljstva in naklonjenosti, za pregovorno žensko ljubosumje in tekmovalnost so vrata izmenjevalnice oblačil Swap party ostala tesno zaprta.

Odpri galerijo

Izmenjava oblačil v istrskem prostoru ni več novost. Že pet let tukajšnjim prebivalkam in prebivalcem daje to možnost Klub študentov občine Koper. Swap party nadaljuje in dopolnjuje zastavljeno dobro prakso s povsem žensko noto. Pri zamisli za izmenjevalnico oblačil, kjer se ženske lahko tudi celostno razvajajo v družbi vizažistke, oblikovalke in gostujoče vzornice, se je vsestranska ustvarjalka na področju ponovne uporabe Metka Šori povezala s še dvema ljubiteljicama lepega Saro Bičič in Polono Žigo.

K pripravi dogodkov, ki jim priljubljenost vse bolj narašča - doslej so pripravile dva v Ljubljani in tri v Kopru - deklet še zdaleč ne vodi le želja po prijetnem ženskem družabnem dogodku, temveč je v ozadju globlji, plemenitejši namen - postopoma spremeniti potrošniške navade žensk.

Dol s poceni cunjicami

“Priti moramo do spoznanja, da za to, da smo lepe, da smo oblečene od glave do pete na skladen način, ki nam dan za dnem odgovarja, ni potrebno v nakupovalno središče. Med stvarmi, ki jih drugi ne potrebujejo več, lahko najdemo izvrstne kose, prav s pomočjo drugih žensk in svoje notranje modrosti jih uskladimo s svojimi starimi kosi in mogoče s kakšnim kosom iz babičine omare. Tako smo lahko bolj avtentične, originalne, drugačne in samosvoje, predvsem pa bojevnice proti izkoriščevalski modni industriji,” Metka utemelji smisel Swap partyjev. “Pri nas se mora začeti. Ko me masovno ne bomo več kupovale poceni cunjic, se bo modna industrija začela spreminjati,” pozove vsestranska ustvarjalka, ki je tudi prizadevna članica ekipe NOWAst3. V tej vlogi doda: “Z imenjevanjem oblačil bomo naredile še nekaj dobrega, zmanjšale bomo količino odpadkov iz tekstila. Teh se zdaj v posameznih občinah nabere na desetine ton na leto.”

V prvi jesenski Swap party, ki je bil predsinočnjim v Kopru, je približno 30 udeleženk pospremila tokratna vzornica Eva Luna Prusnik iz ženske skupnosti Rdeči šotor. Dekletom je najprej segla pod kožo s presunljivim petjem in jih nato v krajšem predavanju spomnila na temelj ženskega delovanja - cikličnost. “Zaradi cikla smo ženske spremenljive. Imamo nešteto izrazov in vsak si zasluži, da ga pokažemo. Bolje se počutimo, če se zavedamo, da nam ni treba za vsako ceno ugajati drugim. Naučiti se moramo ljubeče komunikacije, ki nam je naravna, ne pa se na silo postavljati v moško vlogo,” je povabila k razmisleku.

Po izmenjavi mnenj in izkušenj o ženstvenosti in lepoti se je cikličnost z duhovne ravni pretvorila v oprijemljivejšo obliko - kroženje oblačil. Iz zvočnikov je zazvenela glasba, ženske pa so se razkropile po prostoru, kjer so bili na stojalih in mizah razstavljeni oblačila in modni dodatki, ki so jih prinesle v izmenjavo. “O, poglej, kako lepa srajčka!” se je zaslišalo izza prvega stojala. “Te hlače so mi všeč, a nisem prepričana, če so mi prav,” je “swaperka” izza drugega stojala že hitela proti kabinam za pomerjanje. “Želim si, da me naličite čim bolj preprosto, tako za vsak dan,” je tretja nagovorila vizažistko ClaroDe Andrea. Medtem ko se ji je pustila razvajati, nam je Glenda iz Trušk zaupala, da je na Swap partyju šele prvič. “Prišla sem, da vidim, za kaj gre. S seboj sem prinesla dve torbici in sandale s petko, ki sem jih obula samo enkrat, nato pa so tri leta stali v omari.”

“Trudim se, da malo pomagam temu našemu planetu”

V četrtek je bilo prvič tudi za Zvonko Miloševič, ki smo jo zmotili med ogledovanjem oblek v hčerini družbi. “Navdušeni sva, to je krasno doživetje! Ženske se hitro naveličamo oblačil. Da imamo to možnost, da z izmenjavo zopet postanemo nove in lepe, to se mi zdi enkratno. Tudi predavanje vzornice mi je bilo zelo všeč. Res smo pogosto nerazumljene. Preveč se silimo, da ugajamo drugim, premalokrat lahko izrazimo svoje pravo počutje,” se je strinjala s slišanim.

Že od prve izmenjave se Swap partyjev redno udeležuje Mojca Žorž: “Že ko so punce začele s to idejo, se mi je zdela izjemno zanimiva, tudi zaradi tega, ker se na drugih področjih izjemno zavzemam, da se smetenje zmanjša na najmanjši možen obseg in je tudi izmenjava oblek velik prispevek k temu. Veliko razmišljam o tem in se trudim, da malo pomagam temu našemu planetu,” je pojasnila, zakaj jo je “swapanje” povsem prevzelo. Podobno razmišlja Renata De Andrea, ki na koprski izmenjavi prav tako ni novinka: “Absolutno odobravam takšne dogodke in sem jih dolgo pogrešala pri nas v Kopru. Ker jih tu ni bilo, sem jih obiskovala v Trstu in drugod v Italiji. Sem proti izkoriščevalski tekstilni industriji, proti poceni kitajski konfekciji. Zelo pogrešam naše kakovostne znamke konfekcije, Muro, Rašico ...”

Z modnimi smernicami, ki jih diktira sodobna modna industrija ima težave tudi novopečena “swaperka” Snežana Muzica. “V trgovine ne hodim več, s tem imam težave. Na živce mi gre, da moram kupiti, kar mi diktira modna industrija. Tu mi je veliko bolj všeč, vzdušje je prijetno, domače ... In poglejte (je pokazala na dve polni vrečki oblačil, op. a.), iz trgovine še nikoli nisem odnesla toliko stvari, ki bi mi ugajale!” Njena spremljevalka Ksenija Lakota Zajič je modro dodala: “Nakupovati je treba, kar nam je všeč in kar zares potrebujemo - po ciklusu, bi lahko rekli, ne pa, kar je moderno in v akciji.”

Med trideseterico žensk, ki so zadovoljno brskale med obešalniki, jih je bila večina srednjih let, komaj za vzorec pa je bilo zelo mladih deklet, dvajsetletnic in najstnic. Zakaj jih izmenjava ne pritegne? “Mislim, da so zrelejše ženske bolj dovzetne za to. To so ženske, ki niso odraščale v tem hudem potrošništvu, in smo ženske, ki smo odraščale v pomanjkanju in smo morale, da smo prišle do kakovostnega kosa oblačila, narediti kar nekaj kilometrov. Nam je zagotovo očitnejše, kar se danes dogaja. Bolj kot mlajšim dekletom nam je sumljivo dejstvo, da v trgovinah najdeš majčke po deset, pet ali celo po tri evre, in se zato začenjamo spraševati, kaj je za vsem tem,” razmišlja Metka Šori. “Mlajša generacija tega zavedanja nima, ker je v tem sistemu odrasla in bo zato potrebno veliko več truda, da bomo tudi njih pridobili in jih navadili na dobre prakse,” sklene.

ILONA DOLENC

---