Festival namiznih oljk (foto)

V Centru mediteranskih kultur v Izoli, prvem in za zdaj edinem stolpiču univerzitetnega kampusa, je bil predvčerajšnjim v organizaciji Inštituta za oljkarstvo 2. Festival namiznih oljk. Po dobro obiskanem strokovnem delu o nekaterih aktualnih vprašanjih in trendih v oljkarstvu je bila pod večer podelitev priznanj najboljšim pridelovalcem namiznih oljk. Šampionski naslov je za štorte s kraškim šetrajem v oljčnem olju prejela družina Klodič iz Izole, vicešampionska pa Barbara in Beno Bajda za štorte v slanici in olju ter Ivan Zadel za ascolane v slanici.

 Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Foto: Zdravko Primožič/Fpa

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji 2300 hektarjev oljčnikov, v državne registre jih je vpisanih dobra polovica. S toliko nasadi, ki so seveda izključno v sredozemski Sloveniji, velika večina jih je v Istri, oljkarji v solidnih letinah lahko pridelajo do 750.000 litrov olja, kar je tretjina potreb po oljčnem olju v državi. Manjši delež pridelave so tudi namizne oljke. Oljkarji, ki so lani prijavili pridelek za državno statistiko, so ob 225 tonah oljčnega olja pridelali še 4,4 tone namiznih oljk. Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da so v lanski slabi letini pridelali 350 ton oljčnega olja. Ocene za namizne oljke niso podali, a bi se ves pridelek, skupaj s tistim za izključno domačo rabo, utegnil sukati okrog deset ton. Slovenija uvozi 100 ton namiznih oljk, največ iz Grčije in Španije. Za občutek še globalne številke: svetovna pridelava namiznih oljk je približno dva milijona ton, od tega odpade na evropske države dobra tretjina.

Kraljica istrskih namiznih oljk je štorta

Razlika med domačimi in uvoženimi namiznimi oljkami je velika, tako v sortnem naboru kot v načinu predelave. Kraljica namiznih oljk v slovenski Istri je štorta, oziroma piranska štorta. Gre za sorto, ki jo je kot nadvse primerno za vlaganje opisal že Carlo Hugues v svojem delu Oljkarstvo v Istri pred več kot 100 leti.

Ob najboljših pridelovalcih, družini Klodič, Benotu in Barbari Bajda ter Ivanu Zadelu, so priznanja za kakovost prejeli še Herman Milok, Miran in Renata Adamič, Atilio Radojkovič, Janko Bočaj, Bruno Vojvoda, Vlado Bevčič in Benjamin Ličer.

Oljkarji v večji meri razgrenjujejo še ascolano, pa tudi leccino in belico, v Brdih pa tamkajšnje sorte. Druga velika značilnost pridelave v slovenski Istri je tradicionalno razgrenjevanje v slanici iz morske soli iz Sečoveljskih solin, kar je sicer zamudnejši in zahtevnejši postopek od hitrih operacij z lugom.

Priznanja za kakovost

Na ocenjevanje za 2. Festival namiznih oljk je prispelo 26 vzorcev. Dr. Vasilij Valenčič, ki je vodil ocenjevalni panel, je povedal, da sta bili približno dve tretjini vzorcev ustrezne kakovosti, tretjina pa jih je imela bodisi senzorične napake zaradi stranpoti pri spontani fermentaciji bodisi neprimerno teksturo.

Za 17 vzorcev so podelili priznanja za kakovost, med njimi so trije osvojili najvišja priznanja, šampionsko je dobila družina Klodič za štorte s kraškim šetrajem v oljčnem olju. Vicešampionska naslova so prejeli Barbara in Beno Bajda ter Ivan Zadel, priznanja za kakovost pa še Herman Milok, Miran in Renata Adamič, Atilio Radojkovič, Janko Bočaj, Bruno Vojvoda, Vlado Bevčič in Benjamin Ličer.

“Nagrajeni vzorci so bili ustrezne kakovosti, s homogeno teksturo mesa, primerno slani in najboljši tudi z uravnoteženo grenkobo,” je povedal Valenčič, ki je edini slovenski degustator z mednarodnim certifikatom za vodenje ocenjevalnega panela, ne nazadnje se je tudi v svoji doktorski disertaciji ukvarjal z namiznimi oljkami. Z zadovoljstvom opaža, da se krog pridelovalcev namiznih oljk nekoliko širi. Milena Bučar Miklavčič z Inštituta za oljkarstvo (IZO) dodaja, da so nekateri večji oljkarji sicer nekoliko zanemarili namizne oljke, kar pripisuje predvsem zamudnosti postopka. A v isti sapi poudari, da je ekonomika pridelave namiznih oljk boljša, saj zanje oljkarji lahko več iztržijo, resnici na ljubo pa je ob času za predelavo oljk potreben še ustrezen prostor ter izrazita skrb za higieno.

V IZO napovedujejo nekoliko intenzivnejše ukvarjanje z namiznimi oljkami v sodelovanju s kolegi iz Hrvaške Istre, obenem pa želijo spodbuditi pridelovalce k oživitvi geografske zaščite za namizne oljke, ki je priznana na nacionalni ravni, za bruseljsko registracijo pa je zmanjkalo energije.

SAŠO DRAVINEC


Najbolj brano