• dr. Andy Richardson.
    dr. Andy Richardson.

Kongres biologov, kot ga še ni bilo

nedelja, 8. oktober 2017, 10:07

Kaj žene britanskega državljana z majhnega otočka Ascension, izgubljenega nekje na pol poti med južno Ameriko in južno Afriko, da se udeleži evropskega kongresa morskih biologov v Piranu?

Kaj ga žene, če ve, da bo moral premagati deset dni plovbe do južne Afrike, ker letališča na Ascensionu po razdejanju, ki ga je povzročilo neurje, niso obnovili in potem še dan ali dva letalskega in cestnega prevažanja, da bi prišel do prizorišča. Seveda je za vrnitev domov potrebno ponoviti isto odisejado. Praktično bo skorajda mesec na poti za pičlih 15 minut predavanja v kongresni dvorani v Grand Hotelu Bernardin.

Raziskovalec modrega merlina

A dr. Andy Richardson ni kdorkoli. Je simpatičen Britanec, ki se je odrekel življenju v kraljestvu, da bi raziskoval morje v okolici odmaknjenega otoka. Na Bernardinu je predstavil večletne raziskave o modrem marlinu v osrednjem Atlantiku, o ribi, ki je podobna mečarici, živi pa le daleč na odprtem morju. Poslušalce je navdušil z izjemno predstavitvijo svojega dela in z zanosom, za katerega očitno niso omejitev ne čas in ne razdalje. Podobnih zanesenjakov kot je Richardson, je bilo tiste dni na Bernardinu precej.

Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za biologijo je namreč organizirala 52. evropski kongres morskih biologov (EMBS), največje tovrstno evropsko srečanje, kakršnih tudi v svetovnem merilu ni veliko.

Teden dni druženja slovenskih morskih biologov z evropskimi kolegi in z raziskovalci iz Avstralije, Kanade, Južnoafriške republike, Izraela, Kitajske, Brazilije, Mehike, ZDA, Alžirije, Turčije, Tajske, Tunizije, Čila, Japonske, Tajvana, Nove Zelandije, Savdske Arabije, Nove Kaledonija in Kolumbije, je dokazal, da je znanost danes globalna zadeva. Na kongresu so se imeli raziskovalci priložnost seznaniti z aktualnimi vprašanji in novimi pristopi ter tehnikami pri raziskavah morja, predvsem pa se povezati z željo po obojestranskem sodelovanju pri raziskavah, projektih in izmenjavah študentov.

Kongres je bil razdeljen na delo v več tematskih sklopih: sožitje v morju, mezofotski ekosistemi, sodobne vizuelne tehnike, povezanost pelaškega in pridnenega okolja ter morska metagenomika. Daleč najobsežnejši del pa je predstavljala splošna sekcija.

Udeležence kongresa je sprejel tudi piranski župan Peter Bossman in jim v simpatičnem govoru predstavil občino, v prvi vrsti piransko mestno jedro in Sečoveljske soline, ki so si jih raziskovalci tudi ogledali.

Koraloslovec se je poklonil košarkarjem

Raziskovalci Morske biološke postaje so organizirali tudi tradicionalno tekmovanje Yellow Submarine na bernardinski plaži, kjer je mlajša generacija tekmovala v zabavnih igrah, denimo vzorčenju morskih organizmov in sedimentov, starejše pa so glasno navijale. En večer so gostje preživeli v Vinakopru, kjer so spoznali istrsko gastronomijo, ob tej priložnosti pa so podelili finančne nagrade za štiri najboljše predstavitve mladih raziskovalcev. Zmagala je simpatična biologinja iz Savdske Arabije.

Na kongresu so raziskovalci izvedeli veliko novega, stkali nove vezi, pripravili osnove za sodelovanje, tu in tam pa jih je kakšen od predavateljev tudi pošteno nasmejal. To je gotovo uspelo priznanemu hrvaškemu koraloslovcu dr. Petru Kružiću, ki je predavanje o bledenju koral v Jadranu zaključil s fotografijo zmagovite slovenske reprezentance v košarki in s tem sprožil huronski aplavz v dvorani ter ogrel srca slovenskih raziskovalcev.

Slovenija je prvič gostila tovrstni kongres. Pri pripravah, ki so potekale kar poldrugo leto, je sodelovalo veliko ljudi, srečanje je naletelo tudi na dobro podporo v lokalnem okolju. Slovenski prireditelji so za prihodnji kongres predali štafeto Belgijcem, ki ga bodo pripravili v Ostendeju.

LOVRENC LIPEJ, MARTINA ORLANDO BONACA


Povej naprej: