Tudi s porazi se je treba soočiti
Pavla Pinnija ljubiteljem nogometa na Goriškem ni treba posebej predstavljati. Kot trener se je podpisal pod tri zaporedne naslove državnega prvaka Gorice, ki jo je popeljal tudi do najbolj odmevne zmage na evropski sceni.
Foto: Leo Caharija
Privrženci Gorice so po daljšem času spet z zanimanjem pospremili evropsko poletje, ki je sledilo uspešni pomladi in drugemu mestu v prvi slovenski nogometni ligi. Glede na okoliščine in posebej glede na dejstvo, da je bilo Nogometno društvo Gorica pred dobrima dvema letoma na robu prepada, je rezultatski preporod nekatere spremljevalce klubskega nogometnega utripa spomnil na dogajanje pred dobrim desetletjem. Gorica je v razburljivi končnici sezone 2003/04 nepričakovano osvojila naslov državnega prvaka in nato zablestela v kvalifikacijah za ligo prvakov. Novogoričani so igrali privlačen, kombinatoren nogomet, začinjen z domiselnimi potezami.
Nepozabna danska pravljica
Vrhunec je bila seveda zmaga s 5:0 v Köbenhavnu, s katero so osupnili danske ljubitelje nogometa, pa tudi nemalo privržencev pri nas, ki niso mogli verjeti svojim očem. Presenečenje je bilo popolno. Še prej je seveda treba omeniti uvodni krog kvalifikacij in gostovanje v Talinu pri estonski Flori. “V igri nismo blesteli, a smo zmagali s 4:2. Spomnim se evrogolov Saše Paniča in Admirja Kršića v Estoniji. Prvo tekmo proti danskemu prvaku smo v športnem parku sicer izgubili z 1:2, a bili smo že nevarna ekipa. Ugoden rezultat je nemara zavedel Dance, ki morda tudi psihološko niso bili pripravljeni na razvoj dogodkov. Vse od začetka smo ogrožali domača vrata. Bili smo hitri, agresivni, tekmeci pa so neuspešno nastavljali pasti za nedovoljene položaje. V napadu sta blestela Aleksandar Rodić in Jani Šturm, ki je odigral življenjsko tekmo. Brezhibno smo delovali tudi v fazi branjenja, Danci so bili nemočni. To je bila res evropska zmaga s težo, ne le po rezultatu, pač pa tudi po igri,” se goriškega viharja, ki je opustošil Parken Stadion v danski prestolnici, spominja zdaj 67-letni Pavel Pinni.
“Nič ni bilo naključno. Pazljivo smo izbirali igralce oziroma morebitne okrepitve in lahko rečem, da smo se le izjemoma zmotili.”
Kandidat za reprezentanco
Za nagrado se je Gorica v zadnjem predkrogu kvalifikacij elitnega klubskega tekmovanja pomerila z Monacom. Sveži finalist lige prvakov je bil premočan, nato pa se je Novogoričanom za las izmuznil preboj v skupinski del lige UEFA, kamor je napredoval atenski AEK. “Z Monacom nas je tekma pred domačimi gledalci ponesla. Proti Grkom bi se lahko razpletlo tudi drugače. Imeli smo svoje priložnosti in predvsem igro, ki je bila stabilna. Izvedba je bila včasih boljša, včasih slabša, a raven je bila vselej dokaj visoka,” je takratno novogoriško podobo ocenil Pinni, ki je imel v evropskem poletju 2004 zanimiva trenerska soočenja. Monaco je tedaj igral pod taktirko Didier Deschamps, AEK pa je treniral Fernando Santos. Lani sta vodila reprezentanci Francije in Portugalske v finalu evropskega prvenstva.
Kako močno je Gorica zaznamovala nogometno obdobje med letoma 2003 in 2006, priča tudi dejstvo, da je bil Pinni med kandidati za naslednika Braneta Oblaka na klopi slovenske reprezentance. Izbor je nato padel na Matjaža Keka, ki je Slovenijo popeljal na svetovno prvenstvo leta 2010 v Južno Afriko. Tja je potovala cela vrsta nogometašev, ki so v Gorici igrali pod Pinnijevo taktirko: Valter Birsa, Bojan Jokić, Andrej Komac, Matej Mavrič Rožič, Tim Matavž ...Še kopica drugih nogometašev, ki so nosili dres Gorice, pa so sestavili solidne oziroma spodobne nogometne kariere. Prva od treh zaporednih šampionskih sezon 2003/04 je vendarle pomenila svojevrstno prelomnico.
“Da ekipa funkcionira, pa je ključno sodelovanje med igralci. V sodobnem nogometu je poudarek na dinamiki, agresivnosti in hitrosti v zgoščenem prostoru.”
Šampionski recept
“Po težavah v prvenstvu 2002/03 smo šli v novo sezono z željo po brezskrbnem obstanku. Potem pa smo začeli zmagovati in rasti. Hkrati smo ostali trdno na tleh in delali še naprej po ustaljenem vzorcu. Imeli smo kar posrečeno mešanico mlajših in bolj izkušenih igralcev, ekipa je bila standardizirana. Ključno pa je bilo, da si je klub finančno in organizacijsko opomogel od krize. Igralci so redno dobivali izplačila, jasen pa je bil tudi klubski oziroma moštveni ustroj. Lahko smo se lotili načrtnega sestavljanja ekipe. Nič ni bilo naključno. Pazljivo smo izbirali igralce oziroma morebitne okrepitve in lahko rečem, da smo se le izjemoma zmotili. Jokića smo, denimo, že leto prej odpeljali na moštvene priprave v Poreč, a smo ga še eno sezono pustili, da se kali pri kranjskem Triglavu. Velika večina prišlekov se je dobro vklopila v moštvene sheme. Imeli smo izdelan načrt. Vsi smo vedeli, kakšen je skupni cilj in tega smo se držali. To je pomembno, kajti potem ko smo začeli nizati naslove, je Gorica naenkrat postala zanimiva za vse nogometne deležnike,” je povedal Pinni, ki je predvsem na evropski sceni z Gorico prestal tudi kakšno grenko preizkušnjo.
Velika večina novogoriških privržencev bi najraje izbrisala iz spomina nesrečni dvoboj v Tirani, kjer je Gorica leta 2005 zapravila prednost 2:0 s prve tekme in po uspehih iz prejšnje sezone nepričakovano hitro končala evropsko poletje. “V prvih 20 minutah smo zgrešili nemogoče. Zamudili smo tri, štiri imenitne priložnosti in slutil sem, da se ne bo dobro končalo. V 15 minutah smo nato prejeli tri gole. Se zgodi. Tudi velikemu Milanu se je, zakaj se ne bi Gorici. Športno razočaranje je bilo veliko, a nogomet niso le uspehi. Vedno je lepo zmagovati, a še pomembneje je, kako se soočiš s porazi. Ni časa za obžalovanje. Udarce je treba prenesti stoično in iti naprej. Porazi te ne smejo ubiti, ampak okrepiti. Tudi v slovenskem prvenstvu smo se pred šampionsko sezono mučili, a velja biti značajsko močan, ohraniti ambicije in se seveda podrediti ekipi,” je povedal vrtojbenski trener, ki poudarja pomen izkušenj pri igranju evropskih tekem. Nemara tudi uigranosti.
“Menjaj, Pinni, menjaj!”
Vrtojbenski trener je praviloma stavil na preverjeno enajsterico. Če kaj ni šlo po načrtih, pa je bilo s tribun športnega parka slišati vzklike 'Menjaj, Pinni, menjaj,' ki so bili svoj čas zaščitni znak tekem Gorice. Sporočilo je imelo več pomenov. Namenjeno je bilo tako akterjem na zelenici, da dajo v višjo prestavo, kot tudi trenerskemu štabu, ki naj bi ukrepal s svežimi močmi.
”Osnova je, da si fizično kos tekmovalnim izzivom, potem si tudi psihološko. To prinaša stabilnost. Seveda smo imeli tudi kakovost, o čemer pričajo nogometna spričevala igralcev, ki jim je bila Gorica odskočna deska za uspešno kariero v tujini. Pomembna je tudi tekmovalna miselnost. K vsakemu dvoboju je treba pristopiti zmagovalno. Potem je logično, da boš dal vse od sebe na igrišču in boš slej ko prej nagrajen tudi z rezultatom,” je povedal Pinni, ki je šampionsko zgodbo z Gorico spisal v nogometni petletki.
Praviloma imajo trenerji precej krajši rok trajanja. Tudi pri nas. “Kar počne Olimpija v zadnjih letih, je neumnost. Pogosto menjavanje trenerja pomeni, da klub nima strategije. Če si prepričan v svoj izbor, ga moraš podpreti, ne pa spremeniti stališče po dveh porazih. Tudi Alex Ferguson se je pri Manchester Unitedu načakal, preden je osvojil prvo lovoriko. Pri nas je precej odločitev sprejetih v afektu, tako pri zamenjavi starega kot ustoličenju novega trenerja. Pri tem se je treba vedno vprašati, zakaj si povlekel določeno potezo in kaj bo prinesla,” je povedal Pinni, ki je po krajših epizodah pri Celju in ajdovskem Primorju v trenerskem pokoju že osem let. Še vedno pa z zanimanjem spremlja nogometni utrip. Zlasti pri Gorici, kjer je kar nekaj posameznikov iz šampionskega rodu presedlalo v trenerske vode. Miran Srebrnič, Komac, Šturm in Simon Živec ob trenerju vratarjev Borutu Mavriču tvorijo trenerski štab pri Gorici. Mitja Pirih je že nekaj let v Mariboru.
“Kot nogometaš razmišljaš izključno o tem, kako se boš odrezal na igrišču, trener pa mora imeti v glavi širšo sliko, upoštevati moštveno dinamiko ter povezati in izkoristiti potenciale posameznikov v dobrobit ekipe. Sicer pa verjamem, da je turbulentno obdobje za Gorico in se bo stabilizirala ter postopno dvigovala. Rezultatsko je v pretekli sezoni celo presegla pričakovanja z drugim mestom. V končnici pretekle sezone se je ekipa izkazala z dobrimi predstavami in rezultati. Verjamem, da se lahko tudi letos z Mariborom, Olimpijo in Domžalami poteguje za najvišja mesta. Bi pa po mojem mnenju potrebovale še tri kakovostne nogometaše za uresničitev ambicij,“ je povedal Pinni. Nemara je imel po poškodbi Mirana Burgića v mislih tudi napadalca, ki jih nekoč v Novi Gorici ni manjkalo.
Napadalec skrbi za gole
Valter Birsa, Tim Matavž, Etien Velikonja, nenazadnje tudi Patrik Eler, so imeli ali še imajo sloves učinkovitih napadalcev. Vsi našteti prihajajo iz Šempetra pri Gorici, od koder sta tudi Miha Zajc in Goran Cvijanović. Slednja sicer nista napadalca, a sta že večkrat pokazala nos za gol. Tudi Pinni je bil v igralskih časih napadalec, zato je bil njegov odgovor na vprašanje, kakšen je dober napadalec, preprost. “Tisti, ki zabija gole. Seveda se s strelskim občutkom tudi rodiš. Sleherna ekipa mora imeti prvega oziroma pravega napadalca. Drugi je lahko tudi polšpica in je pomaknjen nekoliko nazaj. Značilnosti obeh so seveda različne. Vsekakor si ne morem zamišljati uspešnega nogometnega moštva brez prvega napadalca. Da ekipa funkcionira, pa je ključno sodelovanje med igralci. V sodobnem nogometu je poudarek na dinamiki, agresivnosti in hitrosti v zgoščenem prostoru. Tudi zato je precej napak. Fizična pripravljenost je torej ključna. Tu se premikajo meje mogočega in temu je treba slediti. Tehnika je sicer še vedno pomembna, a pomembnejša je moč, ki potem opredeljuje, ali nogometaš lahko igra med prvokategorniki, v drugem ali tretjem nogometnem razredu. Dober primer je Anglija,” se je do nogometnih dilem opredelil Pinni.
Kam pa na nogometnem zemljevidu sodi Slovenija? ”O tem veliko pove evropski količnik uspešnosti klubov v evropskih tekmovanjih. Za večino klubov je uspeh že, če preskočijo eno ali dve oviri v kvalifikacijah. Izjema je Maribor, ki pa ima evropsko kilometrino in tudi tradicijo uspehov. Sicer pa je v našem prvoligaškem tekmovanju moč spremljati tudi zelo solidne tekme. V uvodnem krogu je tako dvoboj Olimpije in Celjanov postregel z dinamičnim nogometom. Škoda, ker v ligi ni Kopra, ki premore široko igralsko zaledje in zgledno infrastrukturo. Tudi Ajdovščina se lahko pohvali z lepim stadionom. Mislim, da bi lahko bilo slovensko gospodarstvo močneje vpeto v klubski nogomet, ki pa mora doseči raven, na kateri bo ovrednotil tržno zanimive igralce,” je povedal Pinni,ki je že v startu razrešil dilemo, ali je bolje imeti v ekipi domačega igralca ali prišleka.
“Edino merilo je kakovost. Verjamem, da bi tudi klubi morali vlagati v izurjene oglednike za spremljanje potencialnih okrepitev, ki bi jih nato izbrusili v tržno zanimive igralce za premožnejša nogometna okolja. Seveda je ravno tako pomembno delo v lastni mladinski šoli,” je povedal Pinni, ki se je ozrl tudi na reprezentančno dogajanje in možnosti slovenske izbrane vrste, da se po letu 2010 spet prebije na veliko tekmovanje. ”Imamo solidno izbrano vrsto, še posebej, če igra v popolni zasedbi. Lahko se vmešamo v boj za drugo mesto v kvalifikacijski skupini. Za reprezentančne ambicije pa bo nemara ključna kar sledeča tekma v gosteh s Slovaško. Če bomo iztržili remi, bo dobro, če bomo zmagali, še toliko bolje,” je o slovenskih obetih za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Rusiji leta 2018 povedal Pinni.
ALEŠ SORTA