Animacije do konca leta

Animirani filmi sicer niso na prvih mestih letošnje domače lestvice gledanosti, toda še vedno, jasno, zavzemajo precej visoka mesta.

Trenutno najbolj gledan film leta v Sloveniji - če pod drobnogled vzamemo le tiste, ki so jih začeli predvajati letos - je seveda 50 odtenkov teme (Fifty Shades Darker) s skupno okoli 92.606 gledalcev. Toda že tretji na tej trenutni letni lestvici je Mali šef (Boss Baby) s 76.448 gledalcev, le malo za njim pa so Smrkci: skrita vas (Smurfs: Lost Village). Leta še ni konec. Jaz, baraba 3 (Despicable Me 3) je pravkar zaoral svojo rumeno ledino in se bo glede na začetek vsaj približal tem številkam. Film o emojijih (The Emoji Movie) bo začel igrati naslednji teden (stežka bo ukradel pogačo Minionom). Internetne strani kinocentrov napovedujejo še pet animiranih filmov, in gotovo jih bo več.

Wikipedija na svojem letnem seznamu animiranih filmov z vsega sveta našteva približno devetdeset filmov. Seveda so med temi nekateri animirani celovečerci, narejeni neposredno za video. Mi od tega vidimo še vedno le sorazmerno mali delež, in seveda smo obsojeni predvsem na animirane filme z Zahoda. Zanimiv podatek je slednji: čeprav je film Jaz, baraba 3 (Despicable Me 3) trenutno prvi na lestvici animiranih globalnih zaslužkarjev (za primerjavo: prek 800 milijonov dolarjev), so se še pred kratkim precej visoko na lestvici prvih desetih na svetu nahajali tudi štirje filmi drugih držav. Nepresenetljivo so vsi iz Azije. Boonie Bears: Entangled Woods prihaja s Kitajske in je posnet po izredno popularni - in precej grobi - televizijski animirani seriji (režiser je Ding Liang); ostali trije so japonski, namreč izredno popularni Detective Conan: Crimson Love Letter (režija Kobun Shizuno); prav tako popularni Doraemon the Movie 2017 (Atsushi Takahasi); pa še Sword Art Online the Movie: Ordinal Scale (režiserja Tomohiko Ita). Zadnji od teh je zaslužil okoli 60 milijonov dolarjev, kar je približno toliko kot globalno Film o emojijih. Tile filmi se večinoma poslužujejo podobne logike kakor ameriški “superherojski skupni univerzumi”: temeljijo na že leta uveljavljenih TV-serijah in bazi “vgrajenih” oboževalcev. Kitajska s svojo “mainstream” animirano produkcijo verjetno še ni zrela za globalno občinstvo; filmi precej kopirajo ali pa so zahodnjakom nelogični. Toda predvsem Japonska v svoji letni produkciji ponuja mnogo več kot le te naslove, in mnogim nam je izredno žal za tistimi časi, ko smo v domačih kinih lahko videli vsaj filme mojstra Hayaa Miyazakija. Zagotovo ima Japonska filme, ki bi jih prenesla vsaj slovenska art mreža, če že ne kinocentri. Recimo filme režiserja Mamora Hosode. Prav letos, od 12. do 13. avgusta, je bil v Izoli Anime 2017, mednarodni sejem stripov in družabnih iger; morda bo v prihodnosti prav ta dogodek pomagal splavljenju več japonskih animiranih filmov v slovenska kina.

Naj predstavim dva kmalu aktualna naslova, ki sta v tej dirki letošnjih animiranih filmov zanimiva. To pomeni, da ni nujno, da bosta izredno gledana (za drugega niti ni gotovo, če bo na sporedu v naših kinematografov.) Vendar pa vsak po svoje izstopata iz povprečja.

Koko in velika skrivnost (Coco). Tale je Pixarjev. Studio sicer ni več tisti simbol kakovostnega filma, za katerega je veljal; zdaj je načeloma smotrno predvidevati, da bo vsaj vsak drugi Pixarjev film pomenil povsem disneyjevsko molzenje starih dobrih nadaljevanj. Obenem pri nas v Sloveniji to ne pomeni veliko - Pixarjevi filmi nikoli niso bili pri nas zares veliki hiti. Koko in velika skrivnost bi vsaj načeloma moral uvrstiti med boljše taistega studia. Pixar se v svojih najboljših filmih in najboljših trenutkih ni bal dotikati velikih tematik - dober primer je Vrvež v moji glavi (Inside Out).

Film Koko in velika skrivnost sodi v tematiko ene največjih skrivnosti in stalnic človeštva: smrti. Miguel, ki skuša dokazati svoj glasbeni talent, se znajde v fantazijsko pisanem svetu mrtvih, da bi tam poiskal svoje starše. In seveda, najverjetneje, v nekem trenutku, prišel nazaj domov. Ne pričakujte humorja Tima Burtona in njegove Škarjerokčeve animacije (kot v Predbožični nočni mori / Nightmare Before Christmas). Tudi če se ne ozirate na slikovit in eksploziven način animacije, v napovedniku je jasno, da bodo pixarjevci poskušali povedati nekaj samosvojega. Film prihaja v kina novembra. Režiser je Lee Unkrich (Svet igrač 3 / Toy Story 3).

The Breadwinner. Film je posnet po knjižni uspešnici Deborah Ellis. Zgodba govori o dvanajstletni Parwani, ki odrašča pod talibani v Afganistanu leta 2001. Ko njenega očeta vržejo v ječo, se Parwana preobleče v fanta, da bi tako lahko preživela družino. Pisateljica Ellisova je socialna aktivistka, ki je ogromno potovala; knjiga - oziroma serija, saj gre skupno za štiri povezane knjige - je osnovana na pogovorih, ki jih je Ellisova opravljala v Pakistanu. Denar, ki ga zasluži s pomočjo knjig, daje različnim organizacijam, ki se borijo za pravice žensk po svetu. Zaradi tega početja so ji talibani tudi grozili. Film, ki v (neodvisna?) kina prihaja jeseni, je režirala Nora Twomey; režirala je tudi Skrivnost Kellsov (Secret of the Kells). Tole ni le film - tole je dogodek.

Če smo že pri animacijah, je nujno ponovno omeniti: letos bodo organizatorji festivala Animateka že tretjič pripravljali Poletno Animateko; odvijala se bo od 25. do 27. avgusta. Lokacija je Muzejska ploščad Metelkova, projekcije in aktivnosti pa bodo brezplačne. Sicer pa bo od 4. do 10. decembra tudi redni 14. festival Animateka.PETER ZUPANC

---