(P)ogleda vredni

Srce Indije v času kolonij. Poveljniku angleške vojske kapitanu Russellu se zareče, da bo uboge vaščane, ki že dolgo niso videli dežja, za tri leta oprostil davka - ali lagaana -, če bodo premagali britansko ekipo v tekmi kriketa. Vaščani nikoli kriketa niso igrali, a če na tekmi ne bi igrali, bi to pomenilo, da morajo plačati trojni davek. Torej?

Zakaj je vreden ogleda: Film je dobil kup nagrad, med drugim je bil nominiran za oskarja za najboljši tuji film. To je klasika; film, ki ga preprosto moraš imeti rad. Gre za mikrokozmos počutja v Indiji v določenem času, za bitko za neodvisnost, prevedeno v eno samo tekmo kriketa. Jasno, indijsko moštvo je sestavljeno iz vsega, kar Indija premore - tudi muslimanov in kaste nedotakljivih.

Režiser: Ashutosh Gowariker, a prav tako pomemben je Amir Khaan, producent in igralec. Film: Lagaan ali Once Upon a Time in India (2001).

Film je politično korekten v času, ko so te besede še imele dober pomen. Je tudi izredno premišljen film - vsak poglaviten lik dobi svoj čas (dovolj časa), da zadiha in da ga razumete. Lahko temu tudi rečete starinski, klasičen način delanja filma; z mislijo na zgodovino in vzroke ter posledice vsakega vpletenega lika. Pesmi in ples so čudoviti, čudovito koreografirani, in celo angleščina dobi svoj (malce hecen) Bollywood trenutek. Film traja skoraj štiri ure in od tega je zadnja ura in pol posvečena kriketu. Ampak ne bojte se; vsaka minuta je nekaj vredna in povsem … zlata. Indija v najlepši luči -, ki se zdaj v luči marširajočega nacionalizma (fašizma?) kaže kot preveč idealistične sanje…

Status v Sloveniji: morda kdaj na kakšni retrospektivi. Amir Khaan bi si jo vsekakor zaslužil.

Peter Zupanc


Najbolj brano