Same uspešnice: Od jutr naprej

V zadnjem času lahko na radijskih postajah poslušate njihovo skladbo Tapete, sicer pa so člani celjske zasedbe Carpe Diem v približno dvajsetih letih delovanja zasnovali številne uspešnice, kot so Doktor, doktor, Jutr, Pesem o teb, Egoist, Dej, ostan, Original … Večino teh so zbrali na najnovejši zgoščenki, kot to napoveduje že njeno ime: Od Jutr naprej. Ker so vsi člani Celjani, so jo konec tedna naprej predstavili na domačih tleh v mladinskem centru, sledili bodo koncerti po Sloveniji.

Ta plošča je nekakšna prelomnica in nov začetek, pravi eden od ustanovnih članov zasedbe, basist Aleš Kolar, saj je povezana tudi s predstavitvijo novega pevca Sergija Lugovskega. Sicer pa je ostala zasedba že nekaj let enaka: kitarist Rok Drobež, saksofonist Jure Kolar, klaviaturist Miklavž Tacol in bobnar Sašo Mulej.

To je drugi album zasedbe, ki je nastala kot srednješolska skupina prijateljev in sošolcev. “Spoznali smo se v glasbeni šoli in bili smo sošolci na gimnaziji. Nekega dne sem se odločil, da bom ustanovil zasedbo. Prijatelj je prej igral klavir, jaz pa sem igral harmoniko. Kupila sva si kitari, on črno in jaz belo. Nekdo iz harmonikarskega orkestra je imel doma bobne. Dodali smo še saksofon, nato klaviature, sam pa sem se preusmeril na bas. Najprej smo igrali džez in inštrumentalno glasbo, nato smo dodali vokal in začeli ustvarjati svoje skladbe ter na koncu prišli do točke, ko smo rekli, da nam je to vsem všeč,” povzema razvoj zasedbe Aleš Kolar.

> Ste imeli v mladinskem centru tudi svoj prvi koncert?

“Ne, to je bilo v bivšem lokalu Stalin. Večinoma smo bili člani sošolci s 'Kajuhove' gimnazije in nam je bil lokal blizu za obisk med odmorom in po pouku. Tam smo se dogovorili za nastop skupaj še z eno zasedbo. Imamo plakat od takrat.”

> Je v Celju tudi občinstvo takšno, da vas najbolje sprejema?

“Na naše koncerte v Celje pride precej prijateljev in znancev, sicer pa smo Celjani kot občinstvo katastrofalni. Smo največji kritiki, strokovnjaki za vse, za šankom gledamo izpod čela, kaj nekdo igra, ne ploskamo veliko, na koncu pa rečemo, da ni bilo tako slabo. Drugje so bolj sproščeni. Če si na to pripravljen, je čisto v redu.”

> Z novo ploščo je prišlo do menjave pevca. Kako ste ga izbrali? Je bila prednost ta, da je tudi Celjan ali je znal vse vaše skladbe?

“Ni imel veliko plusov zaradi tega, ker je Celjan, smo bili kar strogi. So pa prišli na avdicijo kandidati iz vse Slovenije. Večina je znala naše skladbe, kar nam je bilo v čast, ker so ljudje poznali skupino in je bil odziv množičen. Sicer pa smo določili tri skladbe, ki so jih vsi zapeli, da smo lahko primerjali. Barva glasu Sergija Lugovskega je drugačna kot pri prejšnjem pevcu, a to ni težava, saj je zvok zasedbe izdelan. Še vedno je to skupina Carpe Diem, ki jo poslušalci prepoznajo. Se pa še vedno velikokrat zgodi, da glasbe ne povezujejo z našo podobo. Naš naslednji cilj je, da te stvari povežemo.”

> Kako to, da ste se odločili za novo ploščo, če vemo, da je večino glasbe danes mogoče dobiti na spletu?

“Izdali smo jo v samozaložbi, saj morajo glasbeniki v teh časih večino stvari urediti sami, je pa hkrati več možnosti za preboj na različne načine. To je po dolgem času šele naša druga plošča, vmes smo nizali single prav zaradi tega, ker smo menili, da nima smisla hiteti s ploščo. Vse skladbe so že znane, kar je po svoje v redu, saj tisti, ki poznajo zasedbo, vedo, kaj bodo dobili. Ali se to splača finančno? Bolj ne kot da, ampak smo se odločili za zaokrožen izdelek, četudi je danes skoraj nemogoče poslušati zgoščenko - novi računalniki sploh nimajo te možnosti.

Glasbo res lahko dobiš na internetu, je pa to izdelek, ki ostane, z nakupom pokažeš podporo in spoštovanje neke zasedbe. Razmišljali smo tudi o kakšnih alternativnih zadevah, mogoče jih bomo izpeljali v prihodnje. Snemamo namreč že novo ploščo, ki jo lahko pričakujete še letos. Smo kar v pogonu.”

> Od česa je odvisna ta ustvarjalnost zasedbe?

“Pri nas je to odvisno od tega, kako si zastavimo cilje, ki so za nas pomembni. Trenutno je igranje v zasedbi za vse zelo pomembno, marsičemu se odrekamo, si vzamemo čas, vsi smo na istem čolnu in skupaj veslamo. Pozna se, če vsi pljunemo v roke in če smo vsi pozitivno naravnani. Pripravljamo nove skladbe, čutimo, da imamo veliko materiala in idej ter sodelavce, s katerimi lahko to naredimo.”

> Glasba ostaja enaka?

“Ostajamo v trikotniku ska-pop-rok. Zato je takšen tudi ovitek plošče - trikoten. Zasnoval ga je mlad oblikovalec Tale Mitreski z Ohrida in nam je všeč. Trikotnik je tudi znak za naprej in to je naslov plošče.”

> Šestčlanska zasedba je zaradi stroškov v teh časih mogoče manj iskana na nastopih v živo ...

“Nekateri iščejo glasbo kot nekakšno zvočno kuliso. Mi smo druge vrste glasbeniki, odzivamo se na vabila, kjer ljudje vedo, kaj želijo imeti. Izvajamo živo glasbo in ker nas je šest, se ve, kaj to cenovno pomeni. A to ni težava, če ljudje vedo, da želijo koncert kot kulturni dogodek, ko je na udaru več čutil, ko gre za drugačno doživetje kot le ob zvočni kulisi. Delamo z organizatorji večjih dogodkov in klubov, kjer vedo, da prodajajo doživetje. Morda vpliva tudi to, da smo pozitivno naravnana zasedba, kar se odraža v naši glasbi.”

> Skladbe torej pišete le takrat, ko ste dobre volje? Kdo so avtorji?

“Različno. Pri tej plošči smo se izmenjavali in skupaj delali. Kot pri jamskih ljudeh, ko je nekdo nekaj ulovil in prinesel in potem so iz tega skupaj nekaj ustvarili. Včasih smo se komu smejali, nismo znali poslušati in morda je šla dobra ideja mimo. Zdaj smo se tega naučili. Vsak je nekaj prinesel, kaj dodal. Imamo nekakšen družinski proces.”

> Kaj je cilj vsega tega vašega početja? Kako to, da se še niste sprli in da še vedno vztrajate? Verjetno imate službe, družine ...

“Občasno se tudi spremo, ampak se zadeve poravnajo. Smo prijatelji in družinsko povezani, zato so vezi močnejše.

Se pa včasih kar sami sebi čudimo, da še vztrajamo. Naš cilj je priti do tega, da bomo lahko imeli več koncertov in boljše termine, dostop do večjega občinstva, da nam bo uspel preboj v A-ligo. Igrali smo veliko tudi z znanimi domačimi in tujimi zasedbami, radi pa bi presegli to, da smo zelo dobra predskupina. Radi bi ustvarili svojo zgodbo, ki bi prišla do ljudi. Kljub temu da smo že toliko let prisotni, so ljudje še vedno presenečeni, ko ugotovijo, kakšne skladbe vse imamo.

Gre za sistem, za postavljanje stvari na svoje mesto. Pri tem so pomembni stiki z ljudmi, ki ti lahko pomagajo.”

> Je treba imeti veze in poznanstva?

“V Sloveniji moraš nekoga poznati, sicer ne prideš nikamor. Radijske postaje se ravnajo po splošnih anketah poslušanosti, kar nam ni ljubo, saj potem isto skladbo slišiš stokrat na dan. Marsikdo zato nima izstopa iz garaže do radijskih valov.”

> So slovenske glasbene kvote na radiu prispevale h kakšnemu premiku?

“Res so na radiih vrteli premalo slovenske glasbe, a za vso glasbeno sceno to ni prineslo spremembe, na koncu je še vedno urednik tisti, ki izbira glasbo po svoji presoji in kar se mu zdi primerno za njegov radio. Ne želimo, da nas vrtijo, ker ima nekdo pištolo na glavi. Upamo, da smo komu tako zanimivi, da nas vrti.”

> Na Valu 202 je bila Original najbolj predvajana slovenska skladba leta 2015. Vsi uredniki vas torej ne spregledajo.

“Da, tega smo veseli in vemo, na koga se obrniti, ko imamo kaj novega, da se ne počutimo kot spregledan otrok, ki cuka za rokav, a ga nihče ne opazi.”

> Vaše ime je zanimivo, kako ste ga izbrali?

“To je bila težka naloga, kot bi iskal ime za otroka. Cele liste smo popisali v šoli, prijatelji so kljukali, kaj jim je všeč in kaj ne. Dva meseca smo se trudili in takratna klaviaturistka Špela Krajnc je med predlogi napisala tudi Carpe Diem (užij, izkoristi dan, op. p.). Ugotovili smo, da je to fraza, ki jo mnogi poznajo, in se nam je zdela v redu. Od takrat se imenujemo tako in nismo razmišljali, da bi se preimenovali.”

TATJANA CVIRN

---