• Jurij Andruhovič  pravi, da  raje izbere vlogo predstavnika jezika kakor naroda.
    Jurij Andruhovič pravi, da raje izbere vlogo predstavnika jezika kakor naroda.
    Foto: Andraž Gombač
  •  S štipendijo Srednjeevropske pobude bo pozimi v Ljubljani 
ustvarjal mladi ukrajinski pisatelj Andrij Ljubka.
    S štipendijo Srednjeevropske pobude bo pozimi v Ljubljani ustvarjal mladi ukrajinski pisatelj Andrij Ljubka.
    Foto: Andraž Gombač
  • Vileniški kristal je prejela zamejska pesnica iz Benečije 
Antonella Bukovaz (levo); ob njej predsednica žirije za 
podelitev kristala, irska pesnica Kerrie O
    Vileniški kristal je prejela zamejska pesnica iz Benečije Antonella Bukovaz (levo); ob njej predsednica žirije za podelitev kristala, irska pesnica Kerrie O'Brien.
    Foto: Andraž Gombač

“Iz katerega jezika ste pa vi?” (video)

ponedeljek, 11. september 2017, 06:00

“Zame je velika čast in globoko sem ganjen, da prejemam tako prestižno nagrado,” je v soboto v jami Vilenica dejal Jurij Andruhovič, eden vodilnih pisateljev v Ukrajini. Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina mu je izročil nagrado 32. mednarodnega literarnega festivala, poimenovanega po kraški jami.

SEŽANA, KOBDILJ, LOKEV > Petkov večer z nagrajenci Vilenice v sežanskem Kosovelovem domu je zaokrožila podelitev štipendije Srednjeevropske pobude - eden najobetavnejših ukrajinskih mladih pesnikov in pisateljev Andrij Ljubka, ki bo konec leta dopolnil trideset let, je žirijo s predsednico Patrizio Vascotto prepričal z načrtovanim romanom, v katerem bo Ovid nastopil kot metaforična povezava med zahodno in vzhodno Evropo. Ljubka ga bo kot štipendist pisal pozimi v Ljubljani.

Fanfare za lavreata

Sobotni festivalski program je odprla matineja v Kobdilju, ki so jo kronali s podelitvijo vileniškega kristala za najboljši prispevek v zborniku in interpretacijo. Letos ga je prejela zamejska pesnica iz Benečije Antonella Bukovaz, leta 1963 rojena v vasici Topolovo. Žirijo, ki ji je predsedovala irska pesnica Kerrie O'Brien, je pesnica in performerka Antonella Bukovaz prepričala s toplino verzov: “Njena uporaba metafor, refrena, ritma in strukture izstopa izmed vseh ostalih avtorjev.” Nagrajenka je s kristalom dobila še priložnost, da nastopi na mednarodnem literarnem festivalu Cúirt v Galwayu na Irskem.

Sobotne zaključne slovesnosti v jami Vilenica z umetniškim programom letos niso obogatili Kraševci, pač pa peterica študentov z ljubljanske glasbene akademije: s pihali in trobili so krstno izvedli skladbo Fanfare, ki jo je mladi Gašper Muženič posvetil letošnjemu lavreatu.

Ukrajina v Evropi

Jurij Andruhovič (1960) je glavno nagrado prejel “za polnokrvno, pogumno in svobodomiselno literaturo”, kakor je v utemeljitvi poudaril Aleš Šteger. Nagrajenec se je v govoru zahvalil žiriji, ki ji je predsedovala Lidija Dimkovska, kakor prevajalcem in založnikom iz več evropskih držav, seveda tudi Cankarjevi založbi ter Primožu Lubeju in Janji Vollmaier Lubej, ki sta ga s prevodom romana Dvanajst krogov lani približala slovenskih bralcem.

Povedal je, da v tujini nikoli ni mogel ubežati neljubi opredelitvi predstavnika svoje države: “Doma so mi pogosto očitali apolitično odtujenost, istočasno pa so me v tujini pogosto označevali predvsem za 'političnega avtorja'. Že prav, saj imam danes v odnosu do te razdvojenosti kompromisno različico. Če je identiteta še zmeraj pomembna (pojem 'predstavnik' pa je soodnosen s pojmom 'identitete'), raje izberem vlogo predstavnika jezika. V več pogledih je pomembnejši od države oziroma, milo rečeno, ni nič manj pomemben od nje, še posebej ko gre za razumevanje med ljudmi s pomočjo zapisanega. Tako bi pri spoznavanju z novimi pisatelji preoblikoval tradicionalno formulo in raje vprašal: What language are you from?”

V govoru se je zavzel tako za materni jezik, ukrajinščino, kakor za vstop domovine v Evropsko unijo, pa četudi so visoki evropski predstavniki pred nekaj meseci Ukrajincem prepovedali sanje o vstopu v izbrano druščino: “Zdi se, kakor da Ukrajinci ne bi žrtvovali svojih življenj pod evropsko zastavo z vsemi njenimi zvezdicami. Toda življenja so vendar žrtvovali - in v tem pogledu so morda edini na vsem kontinentu. Mar njihovi državi ne pripada izredna pravica do upanja (pravica do upanja!), da bi imeli na tej zastavi nekoč svojo zvezdico?”

Sanj, pa najsi jih samo šepečemo, ne morejo kar tako utišati, še pravi letošnji lavreat.

ANDRAŽ GOMBAČ


Povej naprej:

 
Mnenja