Kača v trgovini
Kače že s tem, da se kje pojavijo, vzbujajo strah in neugodje. S svojo prisotnostjo v bližini človeških bivališč se ta strah še poveča. Kaj šele, če zaidejo v trgovino, kot se je to nedavno zgodilo v Sečovljah. A vedeti je treba, da so nevarne le strupene vrste. V Sloveniji živi enajst vrst kač, strupeni sta le modras in gad.
Modrasa Foto: Andraž Gombač
Vse preostale kače so del naravnega okolja in so koristne v svojem naravnem okolju. Eden od načinov, da preprečimo strah in možnost, da bi nas ogrožale je, da se čim bolje poučimo o življenjskih navadah teh živali.
Nenavaden dogodek se je zgodil v skladišču trgovine na obalnem območju. Novico so objavili tudi v medijih. “Poslovodji v trgovini v Sečovljah bo današnji delovni dan gotovo dolgo ostal v spominu. Dopoldne jo je v skladišču namreč presenetila nepričakovana stranka - kača. Iz lucijske izpostave koprske gasilke brigade so v trgovino odhiteli gasilci, ki so kačo hitro našli pod eno od omar, jo z ogljikovim dioksidom ohladili in odnesli v naravo. Gasilci ocenjujejo, da je šlo za nestrupeno kobranko. Kača je bila dolga 30 centimetrov.” Tako so nedavno poročali mediji.
Pomembno je, da znamo ločiti strupene vrste od nestrupenih in se izogibati srečanja z njimi. Naše strupenjače od daleč lahko prepoznamo po čokatem telesu in zelo kratkem repu, večinoma pa tudi po značilnem cik-cak vzorcu na hrbtu. Vendar je ta lahko pri nekaterih osebkih gada in pri laškem gadu nepovezan in tvori prečne proge, pri obeh vrstah pa so pogosti tudi popolnoma črni primerki, ki nimajo vzorca.
Strupenjače imajo navpično zoženo zenico, ki jim omogoča, da so lahko dejavne tudi v mraku in ponoči, ko lovijo manjše glodalce.
Povsem brez strupa sta navadni in progasti gož. Podobno kot udavi in pitoni plen najprej ovijeta in zadušita, šele nato se lotita požiranja. Progasti gož (Elaphe quatuorlineata) je v takšnem položaju sicer grozeče podoba, a skoraj nikoli ne uporabi zob. S svojim mogočnim videzom največje evropske kače se mu na ta način marsikdaj uspe rešiti. V Sloveniji so ga v zadnjem času zasledili le v dolini Dragonje.
Podobnost z gadom je najpogosteje usodna za smokuljo (Coronella austriaca), ki je razmeroma majhna in počasna kača. Na strupenjače ne spominja le po temnem vzorcu na hrbtu in glavi, temveč tudi po načinu razmnoževanja.
Ob mlakah, ribnikih in rekah po vsej Sloveniji pogosto naletimo na belouško (Natrix natrix) in na kobranko (Natrix tessellata). Prva se prehranjuje predvsem z dvoživkami in njihovimi ličinkami, paglavci, druga lovi skoraj izključno ribe.
Kadar ne moreta ubežati, se obe vrsti branita z glasnim sikanjem in napihovanjem ali pa hlinita smrt. Če ju primemo, nas poškropita z izjemno smrdečim izločkom kloake, a nikoli ne grizeta. Na posebno primerna mesta za razvoj jajc pogosto po več samic belouške odloži svoje leglo, ki šteje od 30 do 50 jajc. Ljudje nanje pogosto naletijo v kupih gnoja, kjer se neredko razvija nekaj sto, izjemoma celo nekaj tisoč jajc.
Le na Primorskem živita črnica (Coluber viridiflavus) in belica (Coluber gemonensis). Prva je tu najpogostejša kača, druga je izjemno redka.
Da do ugriza ne pride, moramo pri bivanju v naravi, na taborjenju, pohodih v gore in drugih profesionalnih ali ljubiteljskih dejavnostih v naravi, kjer se kače zadržujejo, upoštevati nekaj temeljnih pravil. Kljub vsem tem ukrepom, je včasih potrebno, ne samo izogniti se kači, ampak jo tudi odstraniti iz prostora ali mesta, kjer nas ogroža ali nas moti.
To izvedemo s priročnimi orodji, palico, prijemalkami in ustrezno zaščiteni. Lahko uporabimo tudi način kot so ga izvedli v tem primeru gasilci. Izkušena oseba naj kačo odnese daleč na samo v naravo in jo spusti. Kače so zaščitene živali. Nikakor je ne ubijajmo.
Možnost zaščite je uporaba kemičnih repelentov okoli bivališč, preprek in uporaba insekticidov, ki so odbijajoči za kače.
Predvsem, pa vsako srečanje s kačo ni nevarno, po navadi se nas kača rada izogne in napade le če je ogrožena. Kako je kača zašla v skladišče ni znano, verjetno je iskala hrano.
Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.