Ne širite virusov, okrepite higieno rok in predmetov

Obdobja otoplitev in mraza so vzrok porastu števila prehladnih obolenj, pomanjkljiva higiena rok, predmetov za skupno uporabo in nepravilno kašljanje pa njenemu širjenju. Tu in tam se že pojavlja tudi gripa. Zdravniki svetujejo poleg okrepljene higiene tudi izogibanje zaprtim prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi.

Zima je sezona dihalnih obolenj in gripe. Okužbe običajno potekajo brez posebnosti, a se lahko tudi zapletejo, zlasti pri majhnih otrocih in ostarelih, kjer je najpogostejši povzročitelj pljučnice respiratorni sincicijski virus (RSV).

Tudi gripa se počasi pojavlja, vendar pri nas posamično in v osrednji Sloveniji, saj ponavadi doseže vrhunec konec januarja in v februarju. Kot nam je povedala zdravnica Jasmina Kleibencetel iz koprske enote NIJZ, so za zdaj v Sloveniji potrdili le posamične primere okužbe z gripo s podtipom virusa A H3N2. “Letošnje cepivo poleg zaščite pred tem tipom virusa vsebuje še zaščito proti podtipu A H1N1 in tipu virusa B. Še vedno se je možno tudi cepiti,” poudarja zdravnica. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju.

Med okužbami z drugimi prehladnimi virusi so za zdaj v največji meri prepoznali okužbe z rinovirusi, adenovirusi, koronavirusi, enterovirusi in s parainfluenco.

Okužbe z virusi, ki napadajo dihala, večinoma izzvenijo brez posebnosti, vendar pa predstavljajo največje tveganje za dojenčke in majhne otroke, pri katerih poleg prehlada lahko povzročijo resnejša obolenja dihal. Enako velja za ostarele kronične bolnike, pri katerih je načeta odpornost.

Dogaja se, da v isti zimi celo večkrat zbolimo zaradi okužbe z enakim virusom, saj organizem ne uspe razviti dovolj visoke stopnje odpornosti nanj. Prav zato so za preprečevanje širjenja okužb zelo pomembni preventivni ukrepi, s katerimi lahko preprečimo širjenje virusov.

Prepričanje, da ozdravljena okužba z respiratornimi virusi zagotavlja imunost do konca sezone, je napačno. Lahko se zgodi, da v isti zimi večkrat zbolimo celo zaradi istega virusa, saj se v telesu ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Hkrati kroži veliko podobnih virusov, ki povzročajo podobna prehladna obolenja. Ti virusi napadajo celotno prebivalstvo, ne le otroke.

Večina relativno zdravih ljudi te okužbe preboli brez večjih težav. Pri ogroženih skupinah pa je ob okužbi z RSV večja verjetnost hujšega poteka bolezni. Najhujši zapleti se običajno pojavljajo pri otrocih do petih let starosti in pri ostarelih kroničnih bolnikih.

S preventivnimi ukrepi lahko pripomoremo k preprečevanju širjenja okužb. Zdravniki poudarjajo, da lahko že pri novorojenčkih družina prepreči marsikatero okužbo tako, da omejijo obiske pozimi.

Poleg tega so nujni še redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku, zdrava in uravnotežena prehrana in izogibanje zaprtih prostorov (tudi trgovskih centrov), kjer se zadržuje več ljudi.

JA

---