• Med bolj izpostavljenimi soncu in vročini so gradbeni delavci.
    Med bolj izpostavljenimi soncu in vročini so gradbeni delavci.
    Foto: Sta
  • Tudi med košnjo in spravilom sena se je treba ustrezno 
zaščititi.
    Tudi med košnjo in spravilom sena se je treba ustrezno zaščititi.
    Foto: Sta
  • Pri svojem delu so soncu in visokim temperaturam izpostavljeni tudi kmetje.
    Pri svojem delu so soncu in visokim temperaturam izpostavljeni tudi kmetje.
    Foto: Sta
  • Kljub visokim temperaturam morajo nekateri delati na prostem.
    Kljub visokim temperaturam morajo nekateri delati na prostem.
    Foto: Sta

Nevarnosti dela na soncu: od dehidracije do kožnega raka

torek, 1. avgust 2017, 06:00

Po napovedih vremenoslovcev nas bo vsaj do konca tega tedna spremljal vročinski val, že četrti v tem poletju. Temperature naj bi presegle 35 stopinj Celzija oziroma se približale 40 stopinjam. Tudi v takšni vročini morajo mnogi delavci delati na prostem. Ob tem ljubljanski klinični center opozarja na nekatere nujne zaščitne ukrepe. Delo na vročini in soncu ima številne stranske učinke na zdravje, tako kratkoročne kot dolgoročne.

Sonce ima na zdravje ljudi lahko številne negativne posledice, opozarjajo na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Delo na prostem običajno vključuje tudi daljšo izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju kot najpogostejšemu povzročitelju kožnega raka, in hkrati visokim temperaturam, kar lahko privede do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do vročinske kapi. Za podjetja, ki poleti opravljajo dela na prostem, zato priporočajo prilagoditev delovnih mest in uvedbo drugih zaščitnih ukrepov, s katerimi bi čim bolj omejili negativne vplive sončnega sevanja in visokih temperatur na zdravje delavcev.

Drugačna organizacija dela

Med najpomembnejše sodijo takšna organizacija dela, ki skrajša čas izpostavljenosti soncu med 10. in 16. uro, zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci, kjer je to mogoče.

Kozarec vode na 15 do 20 minut

Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam lahko zaradi prekomernega znojenja in nezadostnega vnosa tekočine povzroči nezmožnost vzdrževanja normalne telesne temperature, dehidracijo in pregrevanje telesa. To vodi v slabost, glavobol, omotičnost, vročinske krče in v najtežjih primerih vročinsko kap. Ta terja nujno medicinsko pomoč. Delavci naj bi pri fizičnem delu na prostem spili kozarec tekočine (nesladkane osvežilne pijače ali vode) vsakih 15 do 20 minut oziroma od šest decilitrov do enega litra na uro.

Čeprav je za naše okolje nekoliko nenavaden, pa je zelo učinkovit ukrep oprema delovišča ter delovnih strojev in opreme s premičnimi oziroma fiksnimi senčniki ali zastori. V vsakem primeru pa je treba delavcem omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in tudi daljši odmor za malico. V teh senčnih “oazah” naj bodo na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje sveža voda.

Kljub organizacijskim ukrepom je potrebna tudi ustrezna zaščitna obleka, ki vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Oblačila naj bodo ohlapna in lahka, da omogočajo zračenje telesa, vendar hkrati dovolj gosto tkana, da ne prepuščajo ultravijoličnega sevanja. Z izobraževanjem, nadzorom in opozarjanjem je treba zagotavljati, da bodo delavci priporočila upoštevali in ne bodo delali brez majic, s kratkimi rokavi ali v kratkih hlačah. Med osebno varovalno opremo pri delu na soncu sodijo tudi pokrivala, ki naj zagotavljajo čim boljšo zaščito glave in hkrati omogočajo tudi zaščito nosu, uhljev, vratu, zatilja in ramen.

3000 ljudi vsako leto zboli za kožnim rakom.

700 jih zboli za melanomom, najnevarnejšo obliko.

150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre.

Ogrožene tudi oči

Ultravijolično sevanje povzroča tudi okvare oči, zato delavcem na prostem priporočajo uporabo sončnih očal z zaščito pred sevanjem, ki se morajo tesno prilegati in biti oblikovana tako, da preprečijo sevanje v oči tudi od strani. Dele telesa, ki jih z osebno varovalno opremo ni mogoče varovati pred sončnimi žarki, predvsem obraz, bi morali zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30, vendar je to le dopolnitev vsem preostalim ukrepom.

Kot navajajo na UKC, v Sloveniji ne spremljamo, koliko kožnih rakavih bolezni bi lahko pripisali izpostavljenosti UV-sevanju na delovnem mestu. Glede na podatke iz registra raka, ki ga vodi Onkološki inštitut, za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre. Če k temu dodamo še sončne opekline in tveganje zaradi dela pri visokih temperaturah, od poškodb pri delu do zdravstvenih težav zaradi dehidracije in pregretja telesa, je argumentov za pravočasno ukrepanje več kot dovolj.

Projekt Varno delo na soncu

K boljšemu zavedanju delodajalcev in delavcev o pomenu preprečevanja izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju in visokim temperaturam želi Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa prispevati z novim projektom Varno delo na soncu, ki ga sofinancira tudi ministrstvo za zdravje.

V zloženki so nazorno predstavljeni ukrepi in priporočila delavcem. Med najbolj izpostavljenimi so gradbeni, cestni in luški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci prometnih, vodovodnih in električnih omrežij, policisti, vojaki ...

Čeprav ultravijoličnega sevanja ne vidimo ali čutimo, pa tudi ni povezano z zunanjo temperaturo, povzroča posledice na koži. Takoj so vidne opekline, zaradi dolgotrajnega vpliva sonca pa se koža na izpostavljenih mestih hitro stara. Lahko se pojavijo tudi predrakave spremembe in kasneje različne vrste kožnega raka.

Klinični inštitut za medicino dela še opozarja, da samo zagotavljanje zaščitnih oblačil, opreme in sredstev s strani delodajalcev ni dovolj. Zaposlene je treba k njihovi uporabi nenehno spodbujati s pogostimi pregledi delovišč in obveščanjem na delovnim sestankih, opomniki na delovnih strojih in na mestih za počitek, pa tudi z letaki in zloženkami o tveganjih.

SILVA KRIŽMAN


Povej naprej: