Pivo in sladoled nas ne ohladita

Pred pasjo vročino, ta bo vztrajala vsaj še do nedelje, se večina zateka v zasenčene in ohlajene prostore. Zdravniki svetujejo zadrževanje v zaprtih prostorih, sprehode zgodaj zjutraj in pozno zvečer, zračenje ponoči, uživanje lahko prebavljive hrane in pitje velikih količin navadne vode, a ne ledeno mrzle.

Pasjo vročino lajšamo tudi s pitjem navadne vode.   Foto: Veronika Kravos
Pasjo vročino lajšamo tudi s pitjem navadne vode.  Foto: Veronika Kravos

PRIMORSKA, SLOVENIJA > Si v pasji vročini žejo gasite s hladnim pivom ali ledeno limonado? Napaka, pravijo zdravniki.

Ledena pijača in sladoled ne ohladita

Alkoholni napitki, kar je tudi pivo, ne gasijo žeje, saj botrujejo še hitrejši dehidraciji. “Tudi ledene brezalkoholne pijače ne ohladijo, botrujejo le obilnejšemu potenju,” opozarja specialistka splošne medicine v koprskem zdravstvenem domu Ljubica Kolander Bizjak.

V vročini poskrbite tudi za živali. Hišne ljubljence umaknite v senco in v hladnejši prostor. Poskrbite za dovolj sveže ohlajene vode za pitje. Na sprehod jih vodite zgodaj zjutraj in pozno zvečer.

Ledeni napitki so krivi za vnetje grla, težave s srcem in želodcem. Zdravniki svetujejo mlačne nesladkane pijače in vodo sobne temperature. “Poleti bi je morali na dan spiti vsaj dobra dva litra,” svetuje zdravnica in dodaja, da sladoled ne ohladi, še manj odžeja.

Pozor kronični bolniki, ostareli in otroci

Vročina škodi zlasti kroničnim bolnikom, ostarelim in majhnim otrokom, ki so tudi občutljivi in manj odporni. Zlasti ogroženi so ljudje, ki zaradi bolezni ne zmorejo uravnavati toplote v telesu, okrnjena je tudi mobilnost in sposobnost presojanja (srčno-žilni bolniki, ljudje z obolenji dihal, diabetiki, ledvični bolniki, ljudje z duševnimi motnjami, nepokretni).

V nevarnosti so tudi ljudje s socialno-ekonomskimi problemi, tisti v manj primernih stanovanjih, brezdomci, ljudje s slabšim dostopom do zdravstvenih ustanov. Še posebej na udaru so delavci na prostem in prebivalci mest, kjer je vročina zaradi betona in asfalta toliko hujša.

Vsem tem v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo gibanje le v zgodnjih ali poznih urah dneva, hojo na osenčeni strani ulice, lahka in zračna oblačila, uporabo pokrival, sončnih očal in zaščitnih krem. V stanovanju naj zastirajo okna s senčili in naj v pripeki ostajajo doma. Prostore naj zračijo ponoči.

Previdno s hlajenjem

Kolander Bizjakova izpostavlja ohlajevanje prostorov s klimatskimi napravami: “Te so zelo koristne, če z njimi prav ravnamo. Kadar je zunaj 36 stopinj Celzija, klimatska naprava ne sme biti naravnana na manj kot 30 stopinj! Nikakor ne na 24! Pretiravanje je šok za organizem, ima lahko resne posledice za zdravje - od prehladov do vnetih sinusov, vnetja ledvic, pojava revmatičnih obolenj ... Vse klimatske naprave naj zrak usmerjajo stran od ljudi, ne smejo pihati v nas!”

Starejšim in bolj občutljivim svetuje hlajenje po obrokih: med hlajenjem naj se začasno umaknejo, nato pa napravo začasno izklopijo. “Če klime ni, je zelo koristen ventilator. Tudi ta ne sme pihati neposredno v nas.”

JASNA ARKO


Najbolj brano