Pretirano hlajenje škodi zdravju

Mnogi to poletje ugotavljajo, da bi brez klimatske naprave veliko teže živeli, vse več pa je takšnih, ki jim prav to pihanje škodi in so že vse poletje prehlajeni. Trpijo zaradi vnetih oči, trganja v ušesih, bolečin v križu in sklepih. Zdravniki svarijo, da so te naprave koristne, a le, če s hlajenjem ne pretiravamo in če ne pihajo neposredno v ljudi. Morajo pa biti tudi vzdrževane, saj so sicer legla zdravju škodljivih bakterij.

Tudi v avtu  upoštevajte še dopustno temperaturno razliko,  
neposredno pihanje v ljudi pa zdravniki odsvetujejo.
Tudi v avtu upoštevajte še dopustno temperaturno razliko, neposredno pihanje v ljudi pa zdravniki odsvetujejo.  

Pogosto je težava že pri nameščanju klimatske naprave, saj je zaradi oblike prostora in opreme težko izbrati najprimernejšo mesto zanjo.

Ekstremna vročina škodi zdravju. V vročini se razširijo žile, pospeši se krvni obtok, poveča se znojenje. Telo se skuša prilagajati, a so te možnosti omejene. Pri kroničnih bolnikih in tistih z resnimi boleznimi je možnost prilagajanja okrnjena.

Zamašen nos, okužbe zgornjih dihal, vneto grlo, oči in nos, hripavost, otežen govor, suh kašelj, povišana telesna temperatura so značilni simptomi prehlada, ki je posledica pretiravanja s klimatskim hlajenjem. Trpijo mišice, živci in sklepi. Odziv mišic se kaže v krčih in bolečinah. Pri težjih oblikah je nujno zdravljenje z antirevmatiki. Pojavi se lahko celo paraliza obraznih živcev.

Velik šok za organizem je ekstremna sprememba temperature. Šok se pojavi, ko z razbeljene vročine vstopiš v pretirano ohlajen prostor, denimo z odprtega v hladen avtobus ali v pretirano ohlajen trgovski center, kjer prav zato trgovci nosijo jopice in zaprte čevlje.

Razkuževanje in zmernost

Klimatska naprava zniža temperaturo, čisti zrak in uravnava zračno vlago. Kakovost zraka je odvisna od stopnje vlažnosti, starosti stavbe, talnih oblog, izolacijskih materialov, prisotnosti domačih živali, naprav in strojev, ki onesnažujejo zrak.

Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb določa parametre za toplotno ugodje človeka, ki sedi. Zanj priporočljiva je temperatura od 23 do 25 stopinj Celzija. Priporočljiva relativna vlažnost zraka je manj kot 60 odstotkov, kar zmanjšuje rast alergenih in patogenih organizmov. Priporočena srednja hitrost zraka je 0,2 metra na sekundo, zato klimatska naprava ne sme pihati premočno.

Raziskave o kakovosti zraka v zaprtih prostorih so večkrat potrdile, da je pri ljudeh glavni vzrok za težave z dihanjem, astmo, alergijami povezan z onesnaženim zrakom v zaprtih prostorih. V zraku so lahko prah, pršice, dlake, dim. Iz gradbenih materialov, premazov za les, čistil ... se izločajo kemične sestavine, ki sprožajo alergije in jih še poslabšajo. Pojavljajo se glavobol, utrujenost, oslabelost, slaba koncentracija in motnje spanja.

Razmere izboljša redno čiščenje klimatskih naprav z razkuževanjem filtrov. Zrak iz klimatskih naprav, ki niso redno vzdrževane, je slab, včasih neprijetnega vonja, kar je zaznati zlasti ob vklopu.

Vlažna, umazana, temna mesta v klimatski napravi so idealna za razvoj in razmnoževanje bakterij, plesni in glivic. Izpostavljenost tem onesnaževalcem povzroča neprijetne reakcije, kronične bolezni in tako imenovani sindrom bolne zgradbe. Znaki so razdražene in suhe sluznice v očeh, nosu in grlu, kašljanje, srbečica, pogosta vnetja dihal, glavobol, psihična utrujenost.

Ob delovanju klimatske naprave imejte zaprta okna in vrata, a prostor občasno na hitro prezračite. Termostat nastavite na temperaturo, ki je največ osem stopinj nižja od zunanje.

Pretirane temperaturne razlike med ozračjem v prostoru in zunanjostjo škodijo zdravju, sprožajo reakcije na sluznici zgornjih dihal, zlasti v nosu. V hladnejšem klimatiziranem okolju sluznica nabrekne in oteži dihanje, nabrekne tudi sluznica v sinusih, kar povzroča glavobol in občutek napetosti.

Analize pogosto potrjujejo, da v stavbah, ki jih prezračujejo le s klimatskimi napravami, nekateri ljudje trpijo za kroničnimi glavoboli, bolečinami v mišicah, pekočimi očmi in suhim žrelom, pojavita se dražeč kašelj in hripavost.

Značilna reakcija na klimatske naprave je hipersenzitivni pneumonitis, ki se kaže s kašljem, povišano temperaturo, mrzlico, težjim dihanjem in utrujenostjo, vnetjem obnosnih votlin. Težave nastanejo že po nekaj urah, v daljšem obdobju pa se lahko razvijejo kronične bolezni dihal.

Zelo pomembna je namestitev naprave. Strokovnjaki odsvetujejo neposredno pihanje v ljudi. To velja še posebej v prostorih, kjer so majhni otroci, ostareli, bolniki in ljudje s slabšo odpornostjo.

Ohlajevanje avtomobila

Nasvet o vzdrževanju velja tudi za napravo v avtu. Avtomobil pred uporabo ohladite in prezračite. Že nekaj pred ciljem postopno zmanjšujte delovanje, da bo prehod na prosto lažji.

V avtu pogosto klimatsko napravo nastavimo na izjemno nizko temperaturo in pihanje usmerimo v pregreto telo. Sprva občutimo olajšanje, kmalu pa nas lahko prične žgečkati v grlu, trgati v ušesih, začnemo kihati. Napravo naj bi nastavili le največ pet stopinj niže od zunanje temperature, pihati ne sme neposredno v voznika in sopotnike. Redno je treba menjavati filter v klimi, ki zadržuje vdor prahu, žuželk, bakterij in glivic. Tudi naprave v avtih so gojišče bakterij.

Koristni nasveti

V ohlajen prostor ne vstopajte preznojeni. Iz ohlajenega prostora ne stopite takoj na razbeljeno vročino, počakajte nekaj minut v kakšnem predprostoru. Nasvet o izklopu naprave nekaj minut pred izstopom iz klimatiziranega avta. Tako preprečite temperaturni šok.

Ljudje z nevrološkimi težavami in revmo naj se ne zadržujejo pod klimatsko napravo, temveč v sosednjem prostoru, v katerega so vrata ves čas odprta, da sega vanj ohlajeni zrak.

Zdravniki ugotavljajo, da so poletni prehladi celo hujši, trajajo dlje in se pogosteje ponavljajo kot pozimi. Poleti se namreč rinovirusom in koronavirusom ter virusom parainfluence pridružijo še drugi virusi, ki se širijo po zraku.

Simptomi poletnega prehlada so vneto grlo, nos in oči, izpuščaji, glavobol, kašelj, povišana temperatura in driska. Zdravniki svetujejo redno umivanje rok, uporabo razkužil, uživanje z vitamini bogatih živil, pitje velikih količin vode, dovolj spanja in izogibanje neposrednemu pihanju klimatskih naprav.

JA


Najbolj brano