Pri požarih prva na udaru dihala

Požar, ki je v torkovih večernih urah izbruhnil v vrhniškem Kemisu, kjer sicer skladiščijo nevarne odpadke, je načel tudi vprašanje vpliva večjih požarov na zdravje ljudi. Odpadne vode, ki so nastajale med gašenjem, so odtekale v bližnji potok. Okoliški prebivalci so zaskrbljeni, saj tudi po enem tednu ne vedo, kakšni bodo lahko vplivi na njihovo zdravje, poljščine ... Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) pravijo, da so posledice v primerih velikih požarov tudi dolgoročne.

Vrhničani še ne poznajo vseh razsežnosti torkovega požara, ki je izbruhnil v podjetju Kemis. Krajani Sinje Gorice so v soboto zahtevali prestavitev podjetja, ki se ukvarja s predelavo nevarnih odpadkov, na drugo lokacijo. Še posebej jih je razburilo, ker niso dobili odgovorov na vprašanja, kateri nevarni odpadki so zgoreli in koliko jih je bilo. Opozorili pa so tudi, da se je še konec tedna s požarišča širil smrad, ki je dražil sluznico.

Pristojni so sicer opravili meritve in zagotovili, da je uporaba vode iz vodovoda varna, uporabo vrtnin pa odsvetujejo. Prav tako na NIJZ odsvetujejo, da bi se na tem območju pasle živali. Močno onesnažen je bližnji potok Tojnica, v katerem so presežene vrednosti veliko nevarnih snovi, tudi niklja, kobalta in formaldehida. Rezultatov vseh analiz še ni. Zato na NIJZ odsvetujejo tudi previdnost pri aktivnostih na prostem in dotikanje stvari, ki bi bile lahko onesnažene. Med drugim do nadaljnjega odsvetujejo tudi potapljaške aktivnosti v Ljubljanici. Na NIJZ pripravljajo poseben program pregledov za gasilce, ki so sodelovali v gašenju.

Draženje dihal

Ob požarih nastanejo različne škodljive snovi, ki so odvisne od materialov, ki jih je zajel ogenj, temperature in drugih pogojev pri gorenju, navajajo na NIJZ. Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, so ljudje neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode. Z vdihavanjem ali zaužitjem te snovi vstopijo v organizem in lahko škodljivo vplivajo na človekovo zdravje. Posledice za zdravje so lahko takojšnje ali zakasnele. Močno so odvisne od vrste onesnaževala, količine vnesene v telo, časa in stopnje izpostavljenosti, načina vnosa, pa tudi dovzetnosti posameznika.

Vdihavanje visokih koncentracij delcev in drugih onesnaževal lahko povzroča takojšnje draženje dihalnih poti, prizadene pa lahko tudi druge organske sisteme. Telo se v takšnih primerih odzove z vnetjem sluznic, posledica pa je solzenje oči, izcedek iz nosa, kašljanje in oteženo dihanje. Težave bolnikov z akutnimi in kroničnimi boleznimi dihal (na primer astma ali kronične obstruktivne pljučne bolezni) se lahko povečajo. Stanje bolezni se lahko poslabša tudi pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja, poveča se tudi možnost za nastanek srčne kapi.

Še posebej so ogroženi dojenčki in otroci, nosečnice, starejši ljudje, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal, sladkorni bolniki.

Edina možnost je umik

Onesnaženemu zraku se lahko izognemo le z umikom v manj onesnaženo okolje, pravijo na NIJZ. Nekaj časa lahko to zagotavljamo z zadrževanjem v zaprtih prostorih. Delce, ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, lahko tudi zaužijemo.

Med drugim se namreč posedajo tudi na sadje in zelenjavo ter na rastline, ki so krma za živali. Z dežjem se spirajo tudi v tla, tako bi se lahko preko podtalnice onesnažila tudi pitna voda.

Prebivalci naj ves čas upoštevajo priporočila ekip za reševanje oziroma uprave za zaščito in reševanje. Ljudje, ki so bili izpostavljeni dimu in čutijo zdravstvene težave, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom.

Tisti, ki so bili izpostavljeni snovem, ki so nastajali pri požaru, naj odstranijo prah in kontaminirano obleko ter jo shranijo v plastično vrečko. Izpostavljeno kožo naj umijejo z velikimi količinami mila in vode. Nato naj se obrišejo in se ponovno izperejo. Izogibajo naj se prizadetih območij, razen v primeru, če so reševalne ekipe že sporočile, da je vrnitev na prizadeta območja varna. V primeru, da je v okolici pogorišča še vedno izrazit vonj, smrad po požaru, na NIJZ priporočajo zadrževanje izven območja ali v zaprtih prostorih. Zadrževanje v zaprtih prostorih je začasna rešitev, saj se koncentracije onesnaževal v zraku v notranjih prostorih tudi pri zaprtih oknih in vratih počasi izenačijo s koncentracijami zunaj.

Onesnažena je lahko tudi voda

Če je vidna kakršnakoli onesnaženost okolja, je najbolje, da se ljudje temu območju izognejo, dokler ni očiščeno. Izogibajo naj se dotikanju izpostavljenih površin, tekočin, ki so povezane s požarom, in čim bolj zmanjšajo izpostavljenost izpustom v zrak tako, da se gibljejo proti vetru ali stran od ognja oziroma pogorišča.

Pri uporabi pitne vode naj prebivalci prizadetih območij upoštevajo priporočila upravljavca vodovoda oziroma uprave za zaščito in reševanje. Na NIJZ priporočajo tudi, naj ljudje s sajami in drugače onesnažene vrtnine in kmetijske pridelke, ki bi bili sicer primerni za uporabo, zavržejo. Saje so namreč običajno mastne in jih je težko učinkovito sprati. Če je le možno, naj ljudje preprečijo raznos pepela na neonesnažena območja.

SILVA KRIŽMAN

---