Slovenija: vse starejša, opita in bolna družba

Raziskava o zdravstvenem stanju prebivalcev Slovenije, ki jo vsako leto opravi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), zajema razmere v vsaki občini posebej in tiste na ravni države. Opravili so jo lani, podatke so primerjali z analizo iz leta 2015 in dobili izostreno sliko. Raziskava med drugim ugotavlja, da smo se Slovenci še postarali in še več delamo. Z delom je povezana tudi bolniška odsotnost - število odsotnih zaradi bolezni je poraslo. Kakšne pa so razmere v primorskih občinah?

Odpri galerijo

Stopnja umrljivosti se je znižala in torej v Sloveniji živimo nekoliko dlje, navaja raziskava. Obstajajo pa razlike o tem, kako ljudje živijo, koliko skrbijo za lastno zdravje, pa tudi, katere bolezni prevladujejo na nekem območju. Razlike so tudi, ko gre za socialne razmere in nujno pomoč ostarelim.

Starajoča se družba

Splošne ugotovitve na ravni države izpostavljajo podatke, da so Slovenci vse bolj starajoča se družba, hkrati zaposleni vse več delajo in zato tudi vse bolj obolevajo, vse več jih zaradi bolezni odsotnih. Lani so bili zaposleni prebivalci bolniško odsotni v povprečju 0,8 dneva dlje kot leto poprej.

114 litrov piva,

44 litrov vina in

2 litra žganih pijač je lani v povprečju spil vsak Slovenec, starejši od 15 let.

Zmanjšal pa se je delež debelih otrok. Upadel je tudi delež poškodovanih, potrebnih bolnišnične oskrbe, pa tudi delež na novo odkritih bolnikov z rakom in delež bolnikov, ki potrebujejo zdravila za zdravljenje težav z duševnim zdravjem in za zniževanje krvnega tlaka, je bil nekoliko nižji. Obenem se je povečal delež bolnih, ki potrebujejo zdravila zoper sladkorno bolezen in proti strjevanju krvi.

Kako zdravi so Primorci?

Tudi med občinami na Primorskem so razlike. Izluščili smo nekaj najznačilnejših podatkov.

14,5 dni je lani v povprečju v Sloveniji trajala bolniška odsotnost.

V občini Ajdovščina je bila lani povprečna dolžina bolniške odsotnosti za dobra dva dni krajša od slovenskega povprečja in je znašala 12,1 dneva. Ajdovci izstopajo po deležu ljudi, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka. V večji meri si starejši zlomijo kolk, več je tudi ljudi, potrebnih pomoči na domu. Občutno višji je delež tistih, ki so končali v bolnišnici zaradi poškodb v transportnih nezgodah. Je pa na tem območju za polovico manj samomorov glede na slovensko povprečje. Veliko bolje od povprečja se odzivajo tudi na sodelovanje v preventivnem programu Svit (za dobre tri odstotke bolje) in Zora (za približno devet odstotkov bolje).

Občani Bovca za slaba dva odstotka presegajo slovensko povprečje trajanja bolniške odsotnosti. Nekoliko višja je bila tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi v starostni skupini od 35 do 74 let. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od povprečnega v državi, prav tako tudi število žrtev samomora.

59,5-odstotni je bil lani odziv v programu Svit za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki,

71,5-odstotni pa odziv v Zori za odkrivanje raka na materničnem vratu.

Se pa občutno bolje, kot znaša povprečje v državi, odzivajo na sodelovanje v presejalnih programih za raka Svit (boljši so za 4,6 odstotka) in Zora (boljši so za dobre štiri odstotke).

V občini Brda je bila dolžina odsotnosti zaradi bolezni v povprečju za 4,3 delovnega dneva krajša od slovenskega povprečja. Nekoliko višja je stopnja bolnišničnega zdravljenja zaradi srčne kapi, več je tudi starejših, ki so si zlomili kolke. Višji je delež uporabnikov pomoči na domu, manj kot znaša povprečje v državi pa je bilo smrti zaradi samomora. Malce boljši od povprečja je odziv na presejalna programa za raka Svit, za dobrih osem odstotkov večji je tudi odziv v programu Zora.

Občani Cerknega so po dolžini trajanja bolniške odsotnosti za skoraj tri odstotke presegli povprečno dolžino v državi, manj pa je bilo sladkornih bolnikov in dvakrat manj obolelih za srčno kapjo v starosti od 35 do 74 let. Višja je bila stopnja smrti zaradi samomora in tudi delež poškodovanih v transportnih nezgodah. Tu je bilo tudi več prometnih nezgod, ki so jih zakrivili pijani povzročitelji. Za dobrih devet odstotkov bolje od slovenskega povprečja so se občani odzvali povabilom v programu Svit, prav za toliko boljši so bili tudi v programu Zora.

Idrijci so bili v povprečju dobra dva dneva dlje bolniško odsotni kot od državnega povprečja. Imeli so manj bolnikov z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in srčno kapjo, več pa ostarelih z zlomi kolkov. Več je bilo tudi uporabnikov pomoči na domu.

Manjša je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora, krepko več pa je bilo poškodb v transportnih nezgodah. Za skoraj deset odstotkov bolje kot znaša državno povprečje so se odzvali na sodelovanje v programu Svit in za slabih šest odstotkov bolje v programu Zora.

Kanalci so bili lani v povprečju za skoraj dan manj odsotni zaradi bolezni kot je znašala povprečna dolžina v Sloveniji. Imeli pa so več bolnikov s povišanim krvnim tlakom in malce več tistih s srčno kapjo. Za slaba dva odstotka več je bilo ostarelih, ki so utrpeli zlom kolka. Tudi uporabnikov pomoči na domu je bilo več od državnega povprečja. Krepko več je bilo tudi smrti zaradi samomora in poškodb v transportnih nezgodah. Slabše od povprečne stopnje odzivnosti v državi so se odzvali sodelovanju v programu Svit, odzivnost na program Zora pa je bila za sedem odstotkov višja od slovenskega povprečja.

Dolžina bolniške odsotnosti v občini Kobarid je bila v povprečju za slabe tri dni krajša od povprečne v državi, imeli pa so več bolnikov s povišanim krvnim tlakom. Za tretjino več jih je utrpelo zlom kolka, manj pa je bilo kroničnih diabetikov. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji, dvakrat manj kot je znašala povprečna stopnja v državi pa je bilo smrti zaradi samomora. Teže poškodovanih v transportnih nezgodah je bilo dvakrat več od povprečne stopnje v Sloveniji, več je bilo tudi prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. Za skoraj pet odstotkov boljša od povprečne stopnje v državi je bila udeležba v programu Svit, za slabih sedem odstotkov boljša tudi v programu Zora.

Tudi v občini Miren-Kostanjevica je bila lani dolžina bolniške odsotnosti prebivalcev v povprečju za dobra dva dneva krajša od slovenskega povprečja.

Manj od povprečne stopnje je bilo sladkornih bolnikov, več pa starejših z zlomi kolkov. Tudi delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od povprečne stopnje v državi, občutno manj od državnega povprečja pa je bilo samomorov. Precej višja od povprečne je bila stopnja težjih poškodb v transportnih nezgodah. Za dobra dva odstotka višja od povprečne je bila udeležba v Svitu, kar za 9,4 odstotka višja tudi v programu Zora.

Trajanje bolniške odsotnosti med občani Nove Gorice je bilo v povprečju za 2,3 dneva krajše od povprečja v državi. Manj kot znaša državno povprečje je bilo ljudi s povišanim krvnim tlakom, s sladkorno boleznijo, s srčno kapjo, občutno manj tudi žrtev samomora, več pa ostarelih z zlomi kolkov in tudi več uporabnikov pomoči na domu od povprečne stopnje v državi. Tudi delež težjih poškodb v transportnih nezgodah je bil višji. Za dobra dva odstotka višji od povprečnega v Sloveniji je bil odziv v programu Svit, kar za 8,5 odstotka višji tudi v programu Zora.

Povprečna dolžina bolniške odsotnosti v občini Renče-Vogrsko je bila lani za skoraj dan krajša od povprečne v državi. Več je bilo tudi ostarelih z zlomi kolkov, občutno manj pa žrtev samomora. Uporabnikov pomoči na domu je bilo več kot znaša povprečni delež v Sloveniji. Svitu se je odzvalo 2,7 odstotka več ljudi kot je znašalo državno povprečje, Zori pa 7,7 odstotka več prebivalk kot je znašala povprečna udeležba v Sloveniji.

V občini Šempeter-Vrtojba je bila lani povprečna dolžina bolniške odsotnosti za dan krajša od povprečne v državi. Manj je bilo sladkornih bolnikov in žrtev srčne kapi, malce več pa zlomov kolkov pri ostarelih. Višji je bil delež uporabnikov pomoči na domu, nižja od povprečne v državi pa je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora. Skoraj dvakrat višja od povprečne slovenske je bila stopnja bolnišničnega zdravljenja zaradi poškodb v transportnih nezgodah. Povabilu Svita se je odzvalo skoraj pet odstotkov več ljudi od slovenskega povprečja, povabilu Zore pa dobrih osem odstotkov več.

Med Tolminci je bila povprečna dolžina bolniške odsotnosti lani za približno dan krajša od povprečne dolžine v Sloveniji. Manjši od povprečnega je bil delež ljudi s povišanim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo, manjša od povprečne državne je bila tudi stopnja bolnišničnega zdravljenja zaradi srčne kapi. Povprečno stopnjo v državi pa so presegli pri deležu ostarelih z zlomi kolkov. Število uporabnikov pomoči na domu je bilo skladno s slovenskim povprečjem, manjše pa je bilo število žrtev samomora. Državno povprečje so presegli pri številu težjih poškodb v transportnih nezgodah. Za dobre štiri odstotke višji od državnega povprečja je bil odziv v Svitu, kar za enajst odstotkov višji pa odziv v programu Zora.

Tudi Vipavci so bili lani pri povprečni dolžini trajanja bolniške odsotnosti za dan in pol krajši od povprečne dolžine na državni ravni. Manjši od povprečne slovenske stopnje je bil delež bolnišničnega zdravljenja zaradi srčne kapi, višji pa pri ostarelih z zlomi kolkov. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil blizu državnega povprečja, občutno nižji pa v zvezi z žrtvami samomora. Za 0,3 odstotka nižji od povprečnega v državi je bil odziv v programu Svit, za 7,5 odstotka pa višji v programu Zora.

Občani Ilirske Bistrice so bili glede trajanja bolniške odsotnosti v državnem povprečju. Enake ugotovitve veljajo tudi glede deležev bolnikov s povišanim krvnim tlakom in z diabetesom, nekoliko nad povprečjem je bila stopnja bolnišničnega zdravljenja zaradi srčne kapi pri ljudeh od 35. do 74. leta. Občutno višji od slovenskega povprečja je bil delež ostarelih z zlomi kolkov, manjši pa delež uporabnikov pomoči na domu. Žrtev samomora je občutno manj kot je znašala povprečna stopnja v državi. Nekoliko manj je bilo teže poškodovanih v transportnih nezgodah. Občutno nižja od državnega povprečja je bila stopnja odzivnosti v programu Svit, nižja tudi v programu Zora.

Pivčani so bili po povprečnem trajanju bolniške odsotnosti za skoraj dan in pol daljši od slovenskega povprečja. Delež ljudi s povišanim krvnim tlakom in diabetikov je bil v slovenskem povprečju, nekoliko višji pa pri bolnišničnem zdravljenju zaradi srčne kapi. Občutno nižji od slovenskega povprečja je bil delež zlomov kolkov pri ostarelih. Višji je bil delež uporabnikov pomoči na domu, prav tako tudi žrtev samomora in težjih poškodb v transportnih nezgodah ter prometnih nezgodah s pijanimi vozniki. Nekoliko boljši od državnega povprečnega je bil odziv prebivalcev za sodelovanje v v programu Svit, za sedem odstotkov nižji pa v programu Zora.

Postojnčani so za malenkost presegli povprečno slovensko dolžino trajanja bolniške odsotnosti. Manj od povprečne stopnje v državi je bilo kroničnih bolnikov s povišanim krvnim tlakom, več pa ostarelih z zlomi kolkov. Več kot je znašalo povprečje v Sloveniji je bilo uporabnikov pomoči na domu, manj od povprečja pa žrtev samomora in žrtev težjih poškodb v transportnih nezgodah. Enako povprečni stopnji v državi je bilo število prometnih nezgod s pijanimi vozniki. Za pol odstotka boljši od povprečja v Sloveniji so bili pri sodelovanju v programu Svit, za približno pet odstotkov slabši od povprečja pa v programu Zora.

Komenci so bili pri povprečni dolžini bolniške odsotnosti krajši za slaba dva dneva od povprečnega trajanja na državni ravni. Podatki o kroničnih bolnikih s povišanim tlakom, diabetiki in uporabnikih pomoči na domu so bili skladni s slovenskim povprečjem. Manj je bilo žrtev srčne kapi in težjih poškodb v transportnih nezgodah, več pa ostarelih z zlomi kolkov. Višji od povprečja je bil delež prometnih nezgod s pijanimi povzročitelji. Za 0,3 odstotka boljši od povprečja v državi so bili pri udeležbi v programu Svit, za dobre štiri odstotke so presegli povprečno udeležbo v državi v programu Zora.

Bolniška odsotnost v občini Sežana je bila lani v povprečju za skoraj tri dni krajša od slovenskega povprečja. Nižji od povprečja je bil delež kroničnih bolnikov s povišanim tlakom in sladkorno boleznijo, prav tako tudi žrtev srčne kapi, občutno višji pa je bil delež ostarelih z zlomi kolkov. Kar trikrat nižja od povprečne stopnje v državi je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila nekoliko nižja od povprečne, delež prometnih nezgod s pijanimi povzročitelji pa blizu slovenskega povprečja. Kar za štiri odstotke slabši od povprečnih sta bili sodelovanji v programih Svit in Zora.

Povprečna dolžina bolniške odsotnosti Divačanov je bila lani v povprečju za dobra dva dneva krajša od slovenskega povprečja. Deleža kroničnih bolnikov s povišanim tlakom in diabetesom sta bila skladna s povprečjem, delež bolnikov s srčno kapjo pa krepko nižji. Skoraj dvakrat višji od povprečja je bil delež ostarelih z zlomi kolkov. Večje od povprečja je bilo število uporabnikov pomoči na domu. Za dobro tretjino nižja od povprečja je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora, za več kot tretjino višji od povprečja v državi pa delež teže poškodovanih v transportnih nezgodah. Delež prometnih nezgod zaradi pijanih voznikov je bil blizu slovenskega povprečja. Za poldrugi odstotek slabša od povprečja v državi je bila udeležba v programu Svit, za 3,5 odstotka slabša tudi v programu Zora.

V hrpeljsko-kozinski občini je lani znašala povprečna dolžina bolniške odsotnosti približno dan manj od povprečne v državi. Delež kroničnih hipertonikov je bil manjši od povprečja, diabetikov pa v mejah povprečja. Malce višja je bila stopnja srčnih kapi, občutna višja pa pri zlomih kolkov pri starejših. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil v mejah slovenskega povprečja, občutno višji pa delež žrtev samomora. Težjih poškodb v transportnih nezgodah je bilo nekoliko manj od povprečnega števila v državi, skladen s povprečjem pa je bil delež prometnih nezgod s pijanimi povzročitelji. Za dobre tri odstotke slabše od povprečne stopnje v državi je bilo sodelovanje občanov v Svitu, kar za osem odstotkov slabše pa sodelovanje žensk v Zori.

Ankarančani so bili pri povprečni dolžini bolniške odsotnosti za dobra dva dneva krajši od povprečne dolžine v državi. Delež kroničnih hipertonikov je bil nižji od povprečja, diabetikov pa blizu povprečja. Manj je bilo uporabnikov pomoči na domu kot znaša povprečna stopnja. Svitu se je odzvalo za dobrih sedem odstotkov manj v program povabljenih, kot je znašala povprečna stopnja odzivnosti v državi.

Koprčani so bili lani po povprečni dolžini bolniške odsotnosti za pol dneva daljši od povprečnega trajanja odsotnosti v Sloveniji. Delež kroničnih hipertonikov in diabetikov je bil nižji od slovenskega povprečja, delež srčnih kapi in zlomov kolka pri ostarelih pa nekoliko višji. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja, skoraj dvakrat manj od povprečne stopnje je znašala stopnja smrti zaradi samomora. Tudi težjih bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bilo manj od povprečja v državi. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu državnega povprečja. Svitu se je odzvalo štiri odstotke manj povabljenih kot povprečno v Sloveniji, Zori pa štiri odstotke manj od povprečja.

Izolani so bili po povprečni dolžini trajanja bolniške odsotnosti skladni s slovenskim povprečjem. Nižja sta bila deleža kroničnih hipertonikov in diabetikov, nekoliko višji pa je bil delež srčnih kapi. Občutno manjša od povprečne je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolkov, več pa je bilo uporabnikov pomoči na domu. Dvakrat nižja je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora. Malce nižja od slovenskega povprečja je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah, delež prometnih nezgod s pijanimi vozniki pa blizu povprečju. Za približno štiri odstotke slabši od povprečnega v državi je bil odziv v Svitu, za slaba dva odstotka slabši v Zori.

Pirančani so bili po dolžini bolniške odsotnosti v povprečju za dan in pol daljši od državnega povprečja. Delež kroničnih hipertonikov in diabetikov je bil nižji od slovenskega povprečja, delež srčnih kapi pa enak povprečju. Občutno višja je bila pri starejših prebivalcih stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolkov, delež uporabnikov pomoči na domu pa je bil blizu povprečja v državi. Približno dvakrat nižja je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora. Nekoliko pod povprečjem je bilo težjih poškodb v transportnih nezgodah, večje od povprečja pa število prometnih nezgod s pijanimi povzročitelji. Svitu se je odzvalo pet odstotkov manj povabljenih kot je znašalo slovensko povprečje, Zori pa kar deset odstotkov manj žensk od povprečja v državi.

JASNA ARKO

---