Z lastnimi celicami nad hudo obrabo kolena

Po nedavni predstavitvi izjemno pomembnega odkritja ekipe znanstvenikov iz Združenega kraljestva, katere del je bila tudi Slovenka dr. Janja Zupan, se zdravniki in drugi strokovnjaki sprašujejo, ali bodo v prihodnje okvaro kolena lahko zdravili z na novo odkritimi matičnimi celicami. Ekipa je namreč odkrila novo populacijo matičnih celic, ki so sposobne obnavljati kolenski hrustanec.

Ekipa znanstvenikov z Univerze v Aberdeenu v Združenem kraljestvu, članica je bila tudi slovenska raziskovalka dr. Janja Zupan, je identificirala novo populacijo matičnih celic, ki so sposobne obnavljati hrustanec in celo tvoriti kolenski sklep na novo.

Sodeluje slovenska znanstvenica

O dognanju so raziskovalci pred kratkim poročali v eni izmed najuglednejših znanstvenih revij Nature Communications.

“Rezultati so zelo obetavni. Matične celice se že uporabljajo pri zdravljenju bolezni in poškodb kolenskih sklepov, tudi v Sloveniji. Identifikacija nove populacije matičnih celic z dokazano boljšo sposobnostjo regeneracije hrustanca v primerjavi z že znanimi populacijami matičnih celic, pa bo vsekakor prispevala k napredku zdravljenja okvar kolenskih sklepov v prihodnosti,” je prek katedre za farmacijo Univerze v Ljubljani te dni javnosti sporočila slovenska raziskovalka in soavtorica članka dr. Janja Zupan, zaposlena kot asistentka na katedri za klinično biokemijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Znanstvenica še omenja, da bo nadaljnji izziv znanstvenikov na tem področju “ugotoviti, kako lahko spodbudimo matične celice, ki se nahajajo v kolenskem sklepu vsakega od nas, k regenerativnemu delovanju in ga čim dlje in čim bolje ohraniti.”

S celicami nad osteoartrozo

Kot sporočajo iz omenjene fakultete, bodo bolniki z obrabo kolenskih sklepov v primeru, če bo znanstvenikom to uspelo, morda imeli celo možnost pozdraviti svojo bolezen. Gre za obrabo kolenskih sklepov, ki ji zdravniki pravijo tudi osteoartroza.

Obraba sklepov je napredujoča bolezen, ki jo z možnostmi za zdravljenje, ki so doslej na voljo, lahko le upočasnijo, ne morejo pa je ozdraviti. Bolezen sčasoma privede do okorelosti in izgube gibljivosti sklepa. Bolniku se na ta način slabša kakovost življenja, bolezen spremljajo bolečine, zmanjšujejo se funkcionalne sposobnosti in sposobnosti za delo. Najpogosteje žal bolezen prepozno odkrijejo, torej v fazi, ko je hrustanec že tako izrabljen in sklep tako prizadet, da ga lahko samo še zamenjajo z umetnim.

Raziskovalna ekipa je po petih letih intenzivnega dela nad rezultati navdušena. Čeprav je že dolgo znano, da je sinovijska ovojnica, tanka vezivna membrana, ki obdaja sklepe, takšno območje, kjer so matične celice pri odraslih, pa je skupina iz Aberdeena identificirala novo populacijo matičnih celic s sposobnostjo regeneracije hrustanca in celo tvorbe kolenskega sklepa na novo.

Identificirali so tudi ključni protein Yap, odgovoren za regulacijo teh celic. V bistvu se zdi, kot da imajo te nove celice neke vrste spomin na čas zgodnjega razvoja, ko so formirale kolenski sklep, saj so sposobne na novo tvoriti ta sklep tudi v odrasli dobi. Raziskovalci upajo, da so zdaj korak bližje k uresničevanju svojega končnega cilja: najti nov način zdravljenja že v zgodnji fazi in morda tudi preprečiti razvoj osteoartroze.

JA

---