Zeliščar Ivan Hribar z Bistriškega ne potrebuje zdravil
Čeprav je zima čas prehladov in viroznih obolenj, Ivanu Hribarju iz Kuteževega bakterije in virusi ne pridejo do živega. Pravzaprav sploh ne pomni, kdaj je bil nazadnje bolan. “Že najmanj deset let nisem bil niti prehlajen. Resnično se ne spomnim, kdaj sem vzel kakšno tableto,” se zasmeje. Skrivnost njegovega dobrega zdravja in počutja je v uživanju zdravilnih rastlin.
Ivan Hribar z zeliščarske kmetije Hribar iz Kuteževega se z zdravilnimi rastlinami ukvarja že tri desetletja. Ljubezen do teh nežnih rastlin, ki v sebi skrivajo zdravilno moč narave, so mu privzgojili že starši.
“Veste, v starih časih je bilo v navadi, da je imela vsaka hiša manjši vrt, nekakšno domačo lekarno, kot so temu rekle naše babice. V njem niso smele manjkati osnovne rastline - melisa, kamilice, meta ... In če te je kaj 'zagrabilo', so stare mame takoj vedele, kako si pomagati,” urno pojasni Hribar. “Poleg tega sem imel to srečo, da sem bil v mladih letih tabornik, kar je še bolj utrdilo mojo vez z naravo. Žal ljudje vse prepogosto pozabljamo, da smo vendar del narave, zato bi se morali do nje obnašati bolj spoštljivo,” je prepričan.
Edini na južnem Primorskem
Ob sredah in sobotah svoje znanje o uporabi zdravilnih rastlin razkriva tudi obiskovalcem koprske tržnice, ki se radi ustavijo ob njegovi stojnici. Kako tudi ne, ko pa je bogato založena z različnimi čaji, zelišči, dišavnicami, izdelki iz sivke, sirupom iz smrekovih vršičkov ter raznimi pripravki iz zelišč - zeliščno soljo, olji, mazili in kremami. Seveda ne moremo mimo slastnih medenjakov in ostalega peciva ter kruha iz pire, najstarejše avtohtone slovenske pšenice, ki je, kot opozarja Hribar, že skoraj pozabljena.
PETRA VIDRIH
Več o tem lahko preberete v prilogi Sobota tiskane izdaje Primorskih novic.